Se demokracija poslavlja?

Leta 1941 – ob vrhuncu moči skrajne desnice v Evropi – je bilo na svetu le okoli 11 demokracij. Po letu 1945 je znova postala demokratična večina Zahodne Evrope, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so postale demokratične tudi Španija, Portugalska in Grčija.

Po padcu berlinskega zidu je val demokracij zajel tudi države vzhodno od železne zavese. Demokracije so bile namreč v povprečju bogatejše od nedemokratičnih držav – in to so opazili tudi ljudje v komunističnih režimih, v zadnji številki piše britanski tednik The Economist. Naslovno temo je posvetil prav demokraciji.

Spodletele demokratizacije in krepitev avtokratstva Toda zadnja leta se zdi, da se val demokracije zaustavlja. Še več, da grozi obratni proces. Arabska pomlad je pred leti vrgla Mubarakov režim, da bi se Egipt pozneje spet znašel v režimu, ki mu vlada vojska.

Erdoganova Turčija zadnja leta postaja vse bolj avtokratična, enako velja tudi za Putinovo Rusijo, kjer ima večina prebivalcev po anketah raje trdno gospodarstvo kot dobro demokracijo.

V Bangladešu, na Tajskem in Kambodži opozicijske stranke bojkotirajo zadnje volitve in ne priznavajo njenih izidov. V Ukrajini je oranžna revolucija leta 2004 odnesla Viktorja Janukoviča, da bi se ta pozneje na volitvah spet vrnil na oblast, ker so bili Ukrajinci razočarani nad oranžnimi revolucionarji. Zdaj pa so spet vrgli z oblasti Janukoviča. Množične demonstracije proti oblasti so tudi v Venezueli.

Finančna kriza in kitajski uspeh sta načela zaupanje v demokracijo Zaupanje v demokracijo je načela zlasti finančna kriza 2007−2008, ki je zamajala zahodne države, medtem ko nedemokratična Kitajska gospodarsko cveti, so prepričani pri britanski reviji. Po mnenju slovenskega sociologa Franeta Adama pa je treba gledati vsako makroregijo oziroma vsako državo posebej – Egipt je primer zase, kakšna druga država pa spet primer zase. Se pa glede demokracij v zgodovini pojavljajo nihanja.

Glede trditev, da zahodne demokracije niso več privlačen model zaradi posledic finančne krize, Adam poudarja, da na primer velik del Ukrajincev, vsaj tisti na zahodu države, želi v EU in imeti demokratičen sistem v slogu zahodnoevropskih držav, čeprav vedo, da je EU v gospodarski krizi.

Manjše zaupanje v demokracijo je posledica globalizacije Po Adamovih besedah je manjše zaupanje v demokracijo tudi posledica globalizacije, saj je demokracija sistem, ki je prikrojen za nacionalne države. Globalizacija je povzročila izgubo identitete nacionalne države in povzročila velike težave pri delovanju demokracije in pri demokratični kulturi – tako v starih kot v novih demokracijah. Na Zahodu sicer že od deset do 15 let zaznavajo upad zaupanja v demokracijo.

Kakšno je zaupanje v demokracijo v Sloveniji? Adam poudarja, da v Sloveniji ni bilo nikoli velikega zaupanja v demokracijo, v demokratične institucije, parlament in stranke, in sicer niti pred desetimi ali 20 leti. Mogoče je bilo zaupanje veliko eno leto ali dve leti po osamosvojitvi.

Vstajniki najprej zavračali strankarski model, zdaj pa ustanavljajo stranke Zaradi gospodarske krize pa se to zaupanje ni popravilo. Kot pravi Adam, je vstajništvo ponudilo neke nove ljudi in zamisli, je pa za zdaj težko reči, da je iz tega nastalo kaj konkretnega. Poleg tega so vstajniki trdili, da so proti strankarstvu in predstavniški demokraciji – da je ta sistem odveč in da ga je treba nadomestiti z drugim modelom.

Zdaj pa se zdi, da so – vsaj taktično – pristali na strankarski sistem, saj se oblikujejo kot stranke. Ni več tako velikega zavračanja predstavniške demokracije. Odnos do demokracije in demokratičnih institucij pa je povezan z gospodarsko krizo. Če se bodo našle rešitve za to krizo, bo to tudi izboljšalo odnos do demokracije. Če se bo kriza še vlekla, pa se bo apatija večala in zaostrovala, je še prepričan Adam.