Ponedeljek, 4. 3. 2019, 17.55
5 let, 8 mesecev
Rusija se uradno umika iz pogodbe INF
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok o izstopu Rusije iz ameriško-ruske pogodbe o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega (INF). Izstop iz ene od ključnih pogodb iz obdobja hladne vojne so februarja prve naznanile ZDA, nato pa še uradna Moskva, ki je zdaj uradno začela izstop iz pogodbe.
Iz Kremlja so sporočili, da je ruski predsednik Vladimir Putin odlok podpisal potem, ko so ZDA kršile svoje obveznosti iz pogodbe. Rusija je ZDA že večkrat obtožila, da kršijo določila pogodbe z vzpostavitvijo raketnega ščita v vzhodni Evropi z Natom, katerega vodilna članica so.
ZDA so prve odstopile od pogodbe
ZDA so v začetku februarja prve sporočile, da se umikajo iz pogodbe INF v odgovor na rusko nameščanje novega raketnega sistema 9M729, ki ima po njihovih navedbah lahko tudi jedrske konice in doseže evropska mesta z malo ali nič opozorilnega časa. Zveza Nato je ameriško odločitev in trditve podprla.
Rusija je to zanikala in je isti dan odgovorila s koncem sodelovanja v pogodbi. Menila je, da se ZDA niso umaknile zaradi kršitev Moskve, ampak v okviru strategije, da se znebijo mednarodnih pravnih obveznosti.
Stoltenberg pozval Rusijo, naj spoštuje pogodbo
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je Rusijo danes spet pozval, naj spoštuje pogodbo, ki je desetletja temelj evropske varnosti. Ponovil je, da je z nameščanjem omenjenega raketnega sistema Moskva "jasno in očitno" kršila pogodbo.
"Vzeli si bomo čas, naš odgovor bo ustrezen, enoten in usklajen," je dejal glede odgovora Nata ter ponovil, da zavezništvo ne namerava v Evropi nameščati novih kopenskih raket z jedrsko oborožitvijo.
Izstop obeh držav iz pogodbe iz leta 1987, ki je pomenil enega od temeljev varnostne arhitekture v Evropi, je sprožil bojazni pred novo oboroževalno tekmo v Evropi. Putin je namreč po napovedi umika februarja napovedal, da bo Rusija razvijala rakete srednjega dosega v odgovor na podobne projekte v ZDA.
Guterres državi pozval k ohranitvi pogodbe
V letnem govoru o stanju v državi je ruski predsednik februarja opozoril, da bi v odgovor na namestitev novih ameriških raketnih sistemov v Evropi Rusija lahko namestila rakete, ki lahko dosežejo prestolnice zahodnih držav. Zveza Nato je to označila kot nesprejemljive grožnje zaveznicam ter poudarila, da nima nikakršnega namena nameščati novega jedrskega orožja v Evropi.
Evropski voditelji so izrazili bojazni zaradi posledic in Rusijo pozvali, naj naslovi skrbi, še preden bodo ZDA avgusta uradno izstopile iz dogovora. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je državi pozval k ohranitvi pogodbe, saj brez nje globalnemu sistemu nadzora nad orožjem grozi propad.
Tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov sta leta 1987 s sklenitvijo pogodbe želela preprečiti obstoj raket, ki bi evropska ali ruska mesta dosegle z malo ali nič opozorilnega časa. Omenjena pogodba namreč prepoveduje jedrske in konvencionalne rakete z dosegom med 500 in 5.500 kilometrov.