Sreda, 27. 12. 2023, 6.58
12 mesecev
672. DAN VOJNE V UKRAJINI
Ruska političarka Duncova napovedala ustanovitev stranke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,39
Ustanovitev stranke pa Duncovi še vedno ne bi omogočilo kandidature na marčevskih predsedniških volitvah, na katerih je pričakovati ponovno zmago dolgoletnega predsednika Vladimirja Putina, kar bi bil njegov peti mandat. Putin je v začetku meseca potrdil, da se bo potegoval za nov predsedniški mandat. To bi mu omogočilo, da ostane na oblasti najmanj do leta 2030.
Nekdanja ruska novinarka Ekaterina Duncova, ki nasprotuje vojni v Ukrajini, je po zavrnitvi njene kandidature za predsedniške volitve danes napovedala ustanovitev politične stranke. Kot je dejala, si milijoni Rusov želijo mir in demokracijo, vendar njihovi glasovi niso zastopani.
20.15 Ruska političarka Duncova pred volitvami napovedala ustanovitev stranke
20.12 Rusija in Indija za krepitev obrambnega sodelovanja
13.46 Nemčija letos postavila rekord v izvozu orožja
11.30 EU želi z novim načrtom za pomoč Ukrajini zaobiti madžarski veto
9.31 Ukrajinski poveljnik: Naša vojska je še vedno v Marinki, a mesto ne obstaja več
8.13 V ruskem obstreljevanju železniške postaje v Hersonu ena smrtna žrtev
20.15 Ruska političarka Duncova pred volitvami napovedala ustanovitev stranke
Osrednja volilna komisija je pred dnevi zavrnila kandidaturo Duncove, nekdanje mestne svetnice in televizijske novinarke, na predsedniških volitvah prihodnje leto. Komisija se je sklicevala na napake v dokumentih, ki jih je predložila Duncova.
Odločitev komisije je danes potrdilo tudi rusko vrhovno sodišče. "Vrhovno sodišče je zavrnilo mojo zahtevo, da bi lahko kandidirala za predsednico. Toda ne moremo odnehati in ustanovili bomo svojo politično stranko!" je na Telegramu sporočila Duncova, ki se zavzema za mir in demokratične procese v Rusiji.
Prepričana je, da je temu naklonjeno na desetine milijonov Rusov, ki si želijo "mirno demokratično prihodnost in preprosto zdravo pamet", a katerih glasovi niso zastopani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ustanovitev stranke pa Duncovi še vedno ne bi omogočilo kandidature na marčevskih predsedniških volitvah, na katerih je pričakovati ponovno zmago dolgoletnega predsednika Vladimirja Putina, kar bi bil njegov peti mandat. Putin je v začetku meseca potrdil, da se bo potegoval za nov predsedniški mandat. To bi mu omogočilo, da ostane na oblasti najmanj do leta 2030.
Moskva poskuša že leta preprečiti predstavnikom do Kremlja kritične opozicije udeležbo na volitvah in v političnem življenju, zatiranje pa se je še okrepilo po ruski invaziji na Ukrajino februarja lani.
20.12 Rusija in Indija za krepitev obrambnega sodelovanja
Rusija in Indija želita okrepiti sodelovanje pri proizvodnji vojaške opreme, je danes v Moskvi po srečanju z indijskim kolegom Subrahmanyamom Jaishankarjem izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Podrobnosti ni navedel. Ministra sta sicer potrdila dobre odnose med državama. Jaishankarja naj bi kasneje sprejel tudi predsednik Vladimir Putin.
Obrambno sodelovanje med Rusijo in Indijo bi po besedah Lavrova služilo strateški varnosti na evrazijski celini. Ob tem je ruski minister pozdravil nevtralno stališče New Delhija glede vojne v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ministra sta sicer na srečanju potrdila dobre odnose med državama. Kot je že pred srečanjem dejal Jaishankar, so odnosi močni in stabilni. "Odnosi med Indijo in Rusijo odražajo geopolitično realnost, strateško zbliževanje in vzajemne koristi," pa je minister na omrežju X zapisal po srečanju.
Ministra sta sicer po besedah prvega moža indijske diplomacije govorila tudi o aktualnih mednarodnih razmerah in izzivih v svetu, vključno z razmerami v Gazi, Afganistanu in Srednji Aziji, pa tudi o sodelovanju v okviru mednarodnih organizacij - med drugim v skupini Brics, G20 in Združenih narodih.
13.46 Nemčija letos postavila rekord v izvozu orožja
Nemška vlada je letos postavila nov rekord na področju izvoza orožja in vojaške opreme, saj je odobrila prodajo v vrednosti najmanj 11,71 milijarde evrov. Več kot tretjino izvoza predstavlja nemška pomoč Ukrajini v vojni proti Rusiji, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki se sklicuje na podatke nemškega ministrstva za gospodarstvo.
Prejšnji rekord je znašal 9,35 milijarde evrov, Nemčija ga je dosegla leta 2021. V primerjavi z lani se je prodaja nemškega orožja in vojaške opreme letos povečala za 40 odstotkov, je v odgovoru na poslansko vprašanje še zapisalo ministrstvo.
Podatki ministrstva se nanašajo na obdobje od 1. januarja do 12. decembra, ko je Nemčija odobrila izvoz za 6,15 milijarde evrov orožja in 5,57 milijarde evrov vojaške opreme. Od tega je Nemčija skoraj 90 odstotkov izvozila v članice EU in zveze Nato, Ukrajino ter države, ki jim orožje prodaja pod podobnimi pogoji kot članicam Nata, kot so Japonska, Avstralija in Južna Koreja.
Več kot tretjino izvoza nemškega orožja in vojaške opreme letos predstavlja pomoč Ukrajini v skupni vrednosti 4,15 milijarde evrov. Med drugim je Nemčija po začetnem oklevanju letos odobrila dobavo bojnih tankov leopard 2 Ukrajini. Lani je Nemčija odobrila izvoz orožja in opreme za Ukrajino v vrednosti 2,24 milijarde evrov, vključno s sistemi zračne obrambe in težkim topništvom.
Za tako imenovane tretje države, kot so Izrael, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati, je nemška vlada letos odobrila prodajo za 1,18 milijarde evrov orožja in vojaške opreme.
Izrael je letos iz Nemčije prejel za 323,2 milijona evrov orožja, kar je približno desetkrat več kot v celotnem lanskem letu, ko je bil izvoz nemškega orožja in opreme vreden 32 milijonov evrov. Večino izvoza Izraelu so glede na podatke ministrstva odobrili po terorističnem napadu palestinskega gibanja Hamas na izraelsko ozemlje 7. oktobra. Glavni izvozni artikel so bile komponente za sisteme zračne obrambe in komunikacijska oprema.
Povečanje izvoza orožja je posledica preobrata v nemški politiki po ruski invaziji na Ukrajino februarja lani. Levosredinska vladajoča koalicija, ki je sprva nameravala omejiti izvoz orožja, je kmalu po začetku ruske invazije odobrila dobavo orožja Ukrajini. Nova politika je pomenila tudi, da je Nemčija opustila samoiniciativno prepoved dobave orožja za spopade, ki so v teku.
11.30 EU želi z novim načrtom za pomoč Ukrajini zaobiti madžarski veto
EU pripravlja do 20 milijard evrov vreden rezervni načrt za finančno pomoč Ukrajini. S shemo na temelju dolga bi se izognili madžarski blokadi in hitro sprostili denar za Kijev, danes piše časnik Financial Times (FT). Druga možnost bi bila podaljšanje letos uporabljenega načina financiranja. V vsakem primeru pa EU Ukrajini denar obljublja do marca.
Voditelji EU se zaradi nasprotovanja madžarskega premierja Viktorja Orbana ta mesec niso uspeli dogovoriti o predlaganem štiriletnem svežnju makrofinančne pomoči za Ukrajino v višini 50 milijard evrov, od tega je 33 milijard posojil in 17 milijard nepovratnih sredstev.
Orban nasprotuje vključitvi pomoči za Ukrajino v dolgoročni proračun EU (MFF), zaradi česar je preprečil sprejetje celotne revizije proračuna. V zameno za podporo zahteva odmrznitev vseh evropskih sredstev, namenjenih Madžarski. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je za 1. februar sklical izredni vrh EU.
The European Union is drafting a backup plan to provide 20 billion euro in financial aid to the Kiev government, the Financial Times newspaper reported:https://t.co/m3TKBRrd0c pic.twitter.com/FQYSs8WrND
— TASS (@tassagency_en) December 27, 2023
V Bruslju iščejo druge možnosti za rešitev Ukrajine pred finančno krizo, če razhajanj v Uniji ne bo mogoče rešiti.
Uradniki, ki sodelujejo v pogovorih, so za FT kot najbolj praktičen model finančne pomoči Ukrajini, če Orban na vrhu ne bo umaknil veta, omenili jamstva držav članic za proračun EU. To bi Evropski komisiji omogočilo, da si na kapitalskih trgih prihodnje leto izposodi do 20 milijard evrov za Ukrajino. O natančnih pogojih po njihovih navedbah še razpravljajo, končni znesek pa bo odvisen od ukrajinskih potreb.
Rešitev je podobna tisti iz leta 2020, ko je Evropska komisija članicam zagotovila do sto milijard evrov poceni finančnih sredstev za kratkoročne sheme za podporo delu med pandemijo covida-19.
Pri shemi za Ukrajino je ključno, da za potrditev pomoči ne bi bilo nujno jamstvo vseh 27 držav članic EU, če bi bile med podpornicami države z najvišjimi bonitetnimi ocenami. Tako bi se izognili madžarskemu vetu.
V nekaterih članicah, med drugim v Nemčiji in na Nizozemskem, bi moral jamstva odobriti parlament. Uradniki EU upajo, da bo ta postopek končan pravočasno, da bi lahko Ukrajini zagotovili pomoč do marca.
Če se bodo voditelji EU na vrhu 1. februarja dogovorili o tem načrtu, bo Mednarodni denarni sklad lahko sprostil naslednji obrok sredstev za Ukrajino v vrednosti približno 900 milijonov dolarjev, so za FT povedali viri, seznanjeni s pogovori. To bi po njihovih navedbah Ukrajini zagotovilo dovolj sredstev, da se ne bi zatekla k tiskanju denarja in tvegala zvišanja inflacije.
V primerjavi s prvotnim predlogom, ki predvideva pomoč v okviru MFF, je ena od slabosti tega načrta, da bi bil omejen na posojila in ne bi vključeval nepovratnih sredstev. Bi se pa države članice še vedno lahko odločile za dvostransko dodeljevanje nepovratnih sredstev.
Druga možnost pomoči Ukrajini, o kateri razmišljajo v EU, je podaljšanje letos uporabljenega načina financiranja, v okviru katerega je EU Ukrajini zagotovila 18 milijard evrov ugodnih posojil, za nekaj mesecev ali do enega leta. To možnost bi morali odobriti s kvalificirano večino držav članic.
V EU po pisanju FT sicer poudarjajo, da so bolj naklonjeni povečanju dolgoročnega proračuna EU za 64,6 milijarde evrov, kar blokira Madžarska. To je še vedno prednostna rešitev Evropske komisije, saj zajema štiriletno obdobje, predvideva pa tudi sredstva za druge prednostne naloge unije.
Ne glede na izbrani model je unija Ukrajini obljubila, da ji bo sredstva zagotovila najkasneje do marca. Tiskovni predstavnik Evropske komisije ni želel podati komentarja, še piše FT.
9.31 Ukrajinski poveljnik: Naša vojska je še vedno v Marinki, a mesto ne obstaja več
Poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Valerij Zalužni je v torek dejal, da so njegove enote ostale na območju mesta Marinka na vzhodu, kljub trditvam ruskega obrambnega ministra, da Moskva nadzoruje naselje, ki je po mesecih spopadov spremenjeno v ruševine. Zalužni je novinarjem priznal, da je mesto v ruševinah, a da so ukrajinske enote še vedno na njegovem severnem delu, poroča Hina.
Deepstate, priljubljeni ukrajinski vojni blog, je pozno sinoči poročal, da so ruske enote zavzele vse predele mesta, ki prej niso bili pod njihovim nadzorom.
Zavzetje Marinke bi pomenilo najpomembnejšo pridobitev Moskve na bojišču po maju.
"Danes, v tem času, so naši vojaki še vedno na severnih območjih mesta," je dejal Zalužni. "Naše čete so pripravile obrambno črto zunaj tega kraja, vendar lahko rečem, da mesto ne obstaja več."
Povedal je, da so ukrajinske sile odločene braniti vsak kotiček države, naj gre za Marinko, Bahmut ali Avdijevko, dve mesti na vzhodu države, ki sta bili predmet večmesečnih spopadov.
Avdijivka, mesto bližini Marinke, ostaja v ukrajinskih rokah, a je že dva meseca območje ostrih spopadov.
8.13 V ruskem obstreljevanju železniške postaje v Hersonu ena smrtna žrtev
Minister Klimenko je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še sporočil, da so bili med ranjenimi na železniški postaji v Hersonu dva policista in dva civilista. Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je bilo v času napada na postaji več civilistov in da so se reševalne službe odzvale na incident.
Vodja vojaške uprave v Hersonu Roman Mroško je kasneje potrdil, da je mesto tarča napadov z droni, prebivalce pa pozval, naj gredo v zaklonišča.
Ukrajinsko železniško podjetje je na družbenem omrežju Telegram sporočilo, da sta bila v napadu poškodovana postaja in vlak. Dodalo je, da so razmere pod nadzorom, železniška proga pa pripravljena za nadaljevanje prometa.
Ukrajinska zračna obramba je medtem danes ponoči poročala o napadih po vsej državi z več kot 50 droni iranske izdelave. Napadi so potekali predvsem v regiji Herson, sicer pa večinoma na območjih blizu frontnih črt. Sporočili so še, da so sestrelili 32 dronov, nekaj pa jih je padlo brez posledic.
Rusko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da so sestrelili dva drona na območju ruskih regij Belgorod in Rostov.
Napadi so se zgodili po tem, ko je Kremelj priznal, da je bila v torek v ukrajinskem napadu poškodovana bojna ladja ruske črnomorske flote na zasedenem polotoku Krim. Kijev je sicer trdil, da je bila ladja v napadu uničena, in to označil kot pomemben poraz za rusko mornarico.
Ukrajinske sile so v torek potrdile, da so se umaknile iz kraja Marinka blizu mesta Doneck, ki je pod ruskim nadzorom. Ostajajo pa na njegovem obrobju, so dodale, medtem ko je Moskva zatrdila, da je prevzela nadzor nad celotnim mestom.
