Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
6. 6. 2022,
7.32

Osveženo pred

2 leti, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

86

Natisni članek

Natisni članek

jedrsko orožje vojna Ukrajina Rusija

Ponedeljek, 6. 6. 2022, 7.32

2 leti, 4 mesece

Rusija zagrozila, da bi lahko napadla tri evropske države

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

86

Vladimir Putin, Dmitri Rogozin | Direktor ruske vesoljske agencije Dmitrij Rogozin je zagrozil trem evropskim državam, da bi lahko Rusija nanje izstrelila balistične rakete. | Foto Guliver Image

Direktor ruske vesoljske agencije Dmitrij Rogozin je zagrozil trem evropskim državam, da bi lahko Rusija nanje izstrelila balistične rakete.

Foto: Guliver Image

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov bi moral obiskati Srbijo, a je bil obisk zaradi zaprtja zračnega prostora sosednjih držav odpovedan. Direktor ruske vesoljske agencije Roscosmos Dmitrij Rogozin je zato Bolgariji, Romuniji in Črni gori zagrozil z balističnimi raketami.

Dnevni pregled pomembnejših dogodkov:

21.40 Na ulicah Severodonecka potekajo hudi boji
20.14 Putin ukazal, da se družinam ubitih vojakov izplača odškodnina
19.52 Kibernetski napad na prenos tekme med Ukrajino in Walesom
19.35 Abramovič obtožen, da je brez licence letel v Rusijo
18.20 Ukrajina rusko floto potisnila 100 kilometrov nazaj
17.55 Zelenski: Severodoneck in Lisičansk sta "mrtvi mesti"
17.35 Velika Britanija Ukrajini pošilja najmočnejše orožje doslej
17.00 Rusija zagrozila, da bi lahko napadla tri evropske države
16.40 IAEA namerava v nuklearko v Zaporožju poslati mednarodno misijo
16.09 Rim zaradi obtožb o protiruski propagandi na pogovor poklical ruskega veleposlanika
14.50 V Mariupolu bi lahko izbruhnila kolera
14.30 Rusija bo ukrajinske frontne črte potisnila nazaj
12.25 V Ukrajini ubit generalmajor proruskih separatistov
10.29 Srbija bo ostala brez ruske nafte prek naftovoda Janaf
9.41 Zelenski obiskal prve bojne črte v Donbasu
7.40 Velika Britanija bo Ukrajini poslala raketne sisteme dolgega dosega
6.58 Obisk Lavrova v Srbiji zaradi zaprtij zračnega prostora odpovedan

21.40 Na ulicah Severodonecka potekajo hudi boji

Ukrajinske oblasti poročajo o hudih bojih v Severodonecku, strateško pomembnem mestu na vzhodu Ukrajine. Pravijo, da se stanje spreminja iz ure v uro. Župan Severodonjecka Oleksandr Stryuk pravi, da ima Ukrajina dovolj moči in opreme, da osvobodi vse mesto. "Na ulicah potekajo hudi boji," je povedal in dodal, da imajo Rusi bistveno prednost v številčnosti: "Nenehno napadajo mesto. V boj pošiljajo vedno več ljudi, kar položaj močno zapleta."

"Severodoneck primerjajo s tlemi, ker ga ne morejo hitro osvojiti. Popolnoma uničujejo mesto. O ohranitvi infrastrukture je nemogoče govoriti, saj je bilo mesto skoraj uničeno že pred akutno fazo napada. Avtocesta z zahoda, ki služi kot oskrbovalna pot za ukrajinske sile, je pod vedno večjimi napadi ruskega topništva, ruske sile pa so ji vse bližje," je še dejal župan. 

V glavnem štabu ukrajinske vojske trdijo, da Ukrajinci neusmiljeno zavračajo ruske poskuse, da bi prevzeli nadzor nad avtocesto.

20.14 Putin ukazal, da se družinam ubitih vojakov izplača odškodnina

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal odlok o izplačilu petih milijonov rubljev (približno 75 tisoč evrov) družinam pripadnikov ruske nacionalne garde Roseguard, ki so umrli v Ukrajini in Siriji.

S tem odlokom je Putin uradno priznal, da so bili med ubitimi v agresiji na Ukrajino, ki jo Moskva opisuje kot posebno vojaško operacijo, tudi pripadniki nacionalne garde. Gre za formacijo, ki je neposredno odgovorna Putinu in je bila ustanovljena leta 2016 za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. 

Rusija je doslej priznala smrt 1.351 vojakov. Nazadnje so uradno število ubitih ruskih vojakov v Ukrajini objavili 25. marca. Takrat so sporočili, da je bilo ubitih 1.351 ruskih vojakov, ranjenih pa 3.825. Ukrajinska in zahodne vlade pa menijo, da je številka bistveno višja.

19.52 Kibernetski napad na prenos tekme med Ukrajino in Walesom

Ukrajinska vlada je sporočila, da so včeraj zvečer vdrli na priljubljeno ukrajinsko platformo in med končnico svetovnega prvenstva v nogometu predvajali "rusko propagando". Oll.tv je prenašal tekmo med Ukrajino in Walesom, na kateri je Ukrajina izgubila z 1:0, ko so tekmo prekinile ruske novice, je v Telegramu sporočila Državna služba za posebne komunikacije in zaščito informacij. 

Prizadete so bile oddaje na štirih televizijskih kanalih – Football 1, Indigo Ukrajina, Ukrajina 24 in UA: First. "Napadalcem je verjetno uspelo pridobiti dostop do enega od CDN (omrežja za dostavo vsebin) in preusmeriti promet," so sporočili iz državne službe. Ukrajinski strokovnjaki za IT so "začasno ustavili oddajanje, lokalizirali prizadeti CDN in znova zagnali prometne tokove", so še zapisali.

19.35 Abramovič obtožen, da je brez licence letel v Rusijo

Ameriške oblasti so ruskega poslovneža Romana Abramoviča obtožile, da je brez licence v Rusijo letel z dvema letaloma ameriškega izvora. Zvezni tožilci si prizadevajo zaseči obe letali. 

Licenca za letenje je potrebna zaradi sankcij, ki so jih ZDA uvedle proti Moskvi kot odgovor na njeno invazijo na Ukrajino. Abramovič je bil že tarča sankcij Združenega kraljestva. Sankcije so prizadele nogometni klub Chelsea, katerega lastnik je bil. Zaradi tega se je odločil za njegovo prodajo.

18.20 Ukrajina rusko floto potisnila 100 kilometrov nazaj

Ukrajinska vojska pravi, da so ruska plovila potisnili več kot 100 kilometrov od ukrajinske obale Črnega morja, kjer moskovske ladje že tedne izvajajo pomorsko blokado. "Zaradi naših aktivnih akcij, katerih cilj je premagati sovražne pomorske sile, je bila skupina ladij ruske črnomorske flote odmaknjena z ukrajinskih obal," so v Telegramu sporočili z ukrajinskega obrambnega ministrstva. 

"Ruski floti smo odvzeli popoln nadzor nad severozahodnim delom Črnega morja, ki je postal 'siva cona'," so še sporočili in dodali, da Moskva tam trenutno poskuša znova vzpostaviti nadzor. Po besedah Kijeva pa "grožnja ruskih raketnih napadov z morja" kljub temu ostaja. 

Ukrajinska mornarica je doslej potopila križarko Moskva, vodilno ladjo moskovske črnomorske flote.

17.55 Zelenski: Severodoneck in Lisičansk sta "mrtvi mesti"

Ukrajinski predsednik Zelenski pravi, da se ukrajinske sile borijo proti moskovskim vojakom v vzhodnem mestu Severodoneck, vendar jih "močnejše" ruske sile prekašajo. 

"Vztrajamo, a več jih je in so močnejši," je dejal novinarjem in dodal, da sta mesti Severodoneck in Lisičanšk zdaj "mrtvi mesti". Padec Severodonecka pod Rusijo bi pomenil, da Moskva nadzoruje skoraj vso regijo Lugansk, ki sestavlja polovico Donbasa.

17.35 Velika Britanija Ukrajini pošilja najmočnejše orožje doslej

Velika Britanija je potrdila, da bodo Ukrajini prvič poslali večcevne raketne izstrelke (MLRS) v vrednosti več kot 750 milijonov funtov oziroma 880 milijonov evrov. Britanska vlada je napovedala, da jim bo to orožje pomagalo, da se zaščitijo pred napadi ruskih vojakov, saj lahko rakete "zelo natančno zadenejo cilje, oddaljene do 80 kilometrov". Gre za večcevne raketne izstrelke, ki so jih Ukrajincem sicer obljubili Američani. 

Britanci so Ukrajini doslej poslali že več kot pet tisoč protitankovskih raket nove generacije, 120 oklepnih vozil, pet sistemov zračne obrambe, vključno z raketami starstreak, in na desetine dronov, poroča hrvaški Index.

17.00 Rusija zagrozila, da bi lahko napadla tri evropske države

Direktor ruske vesoljske agencije Roscosmos je Romuniji, Bolgariji in Črni gori zagrozil, da bi lahko Rusija nanje izstrelila balistične rakete, potem ko so zaprle zračni prostor za letalo, s katerim naj bi v Srbijo prispel ruski zunanji minister Lavrov. 

Iz Kremlja so sporočili, da gre za "sovražno dejanje" treh držav, za kar je Lavrov obtožil NATO in EU, poroča hrvaški Index.

"Ali veste, kaj je dobrega pri 'Sarmatu'? Strahopetni Bolgari, maščevalni Romuni in Črnogorci, ki so izdali našo skupno zgodovino, mu ne bodo mogli ubežati," je na Twitterju zapisal direktor Roscosmosa Dmitrij Rogozin. 'Sarmat' je ime za rusko medcelinsko balistično raketo.

16.40 IAEA namerava v jedrsko elektrarno v Zaporožju poslati mednarodno misijo

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je danes dejal, da namerava v jedrsko elektrarno Zaporožje v Ukrajini, ki je trenutno pod nadzorom ruske vojske, poslati mednarodno misijo za zagotovitev jedrske varnosti, poroča španska tiskovna agencija EFE.

"Aktivno se trudimo za pridobitev soglasja, organizacijo in vodenje mednarodne misije pod vodstvom IAEA v največji ukrajinski nuklearki, jedrski elektrarni Zaporožje, da bi tam zagotovili nujno jedrsko varnost in zaščito," je dejal Grossi.

Po njegovem mnenju je za Ukrajino vitalnega pomena, da neovirano nadaljuje izpolnjevanje varnostnih dolžnosti v zvezi s proizvodnjo jedrske energije.

Za mednarodno posredovanje je s pismom zaprosila ukrajinska vlada, ki se je na IAEA in ZN obrnila v želji, da bi okrepila svoja prizadevanja po osvoboditvi jedrske elektrarne v Zaporožju izpod ruskega nadzora in njeno hitro vrnitev v ukrajinske roke, še navaja EFE.

Jedrska elektrarna v Zaporožju, ki se ponaša s šestimi reaktorji in velja za največjo v Evropi ter deseto največjo na svetu, je pod ruskim nadzorom že od prvih dni vojne v Ukrajini.

16.09 Rim zaradi obtožb o protiruski propagandi na pogovor poklical ruskega veleposlanika

Zunanje ministrstvo v Rimu je sporočilo, da so na pogovor poklicali ruskega veleposlanika v Italiji Sergeja Razova v protest proti obtožbam Moskve, da italijanski mediji s svojim poročanjem o vojni v Ukrajini vodijo protirusko propagandno kampanjo. V Rimu obtožbe o protiruski kampanji in diskriminatorni obravnavi ruskih državljanov v Italiji odločno zavračajo.

Veleposlanika so pozvali, naj zavrne "namigovanja o domnevni vpletenosti medijev naše države v protirusko kampanjo", so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili s Farnesine.

Generalni sekretar na italijanskem zunanjem ministrstvu Ettore Sequi je v pogovoru z Razovom "odločno zavrnil obtožbe o nemoralnosti nekaterih predstavnikov italijanskih institucij in medijev", ki so bile nedavno izražene s strani ruskega zunanjega ministrstva, so navedli v izjavi.

Napetosti med Rimom in Moskvo so se pojavile po tistem, ko je rusko veleposlaništvo v Italiji na družbenem omrežju Facebook objavilo domnevne povzetke iz poročila ruskega zunanjega ministrstva glede "kršitev pravic ruskih državljanov" v tujini.

Poročilo je obsodilo "odprto protirusko kampanjo v italijanskih medijih" in "pristranski pristop" od začetka ruske invazije na Ukrajino, ki da "ključno vpliva na odnos Italijanov do Rusov".

"Velika kampanja, ki se je začela v Italiji proti ruski kulturi in njenim predstavnikom, je povzročila vrsto neprijetnih incidentov", vključno z domnevno diskriminacijo v zdravstvenem in bančnem sektorju, je še navedeno v povzetku poročila.

Parlamentarni odbor za varnost je medtem odprl preiskavo glede obtožb o proruski propagandi v nekaterih italijanskih medijih, ki da namenjajo veliko časa predvajanju ruskih "dezinformacij".

Premier Mario Draghi je odločno podprl sankcije EU proti Rusiji, vendar pa nekateri v njegovi koalicijski vladi že dalj časa gojijo tesne odnose s Kremljem in se le počasi odzivajo z obsodbo ruske invazije, še navaja AFP.

14.50 V Mariupolu bi lahko izbruhnila kolera

Rusi so za prebivalce ukrajinskega mesta Mariupol odredili karantene zaradi mogočega izbruha kolere, je za ukrajinsko televizijo povedal svetovalec mestnega župana Petro Andrjuščenko.

"Vidimo, da se mesto zapira," je povedal za United News TV. "Beseda kolera se omenja znotraj mesta, med okupacijskimi oblastmi in njihovimi skrbniki," je dejal. 

Mesto Mariupol so Rusi dokončno zavzeli v začetku maja po mesecih bombardiranja. Andrjuščenko je povedal tudi, da se humanitarne razmere v mestu zaostrujejo, saj primanjkuje hrane in vode.

14.30 Rusija bo ukrajinske frontne črte potisnila nazaj

Potem ko je Velika Britanija izjavila, da bo pomagala pri pošiljanju raketnih sistemov dolgega dosega v Ukrajino, se je odzval ruski zunanji minister Lavrov. Za BBC je povedal, da se bodo ruske enote odzvale na način, da bodo ukrajinske frontne črte potisnili nazaj. 

"Večji ko bo doseg orožja, ki ga (Zahod, op. p.) dobavlja, bolj bomo odmaknili črto, s katere lahko neonacisti ogrožajo Rusko federacijo," je dejal na tiskovni konferenci, ko je odgovoril na vprašanje ruskega urednika BBC Steva Rosenberga

Rusija je namreč trdila, da se želi v Ukrajini znebiti nacistov. To trditev so Kijev in zahodne države zavrnili, označili so jo za neutemeljeno.

12.25 V Ukrajini ubit generalmajor proruskih separatistov

Ukrajinska vojska je danes potrdila smrt generalmajorja proruskih separatistov Romana Kutuzova na bojišču, o čemer je v nedeljo poročala ruska državna televizija. Kutuzov naj bi bil ubit med vodenjem ruskega napada na vas v bližini mesta Popasna v Luganski regiji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Poveljnik 1. vojaškega korpusa samooklicane Doneške ljudske republike, generalmajor Roman Kutuzov, je bil "uradno denacificiran in demilitariziran", so po poročanju ukrajinskega spletnega medija Pravda v nedeljo ponoči sporočili iz ukrajinske vojske.

Po navedbah ukrajinske vojske je bil Kutuzov ubit med vodenjem ruskega napada na vas v bližini mesta Popasna v Luganski regiji. Ruska ofenziva tam je bila neuspešna, sovražnik se je bil prisiljen umakniti in utrpel je znatne izgube, so še sporočili.

Od začetka ruske invazije je umrlo že več ruskih generalov, čeprav je Kremelj potrdil smrt le štirih. Ukrajina je po poročanju BBC sicer na neki točki vojne trdila, da jih je ubila že dvanajst, medtem ko so zahodne varnostnoobveščevalne agencije poročale o smrti sedmih. Kasneje se je izkazalo, da so bili vsaj trije izmed njih še živi, še navaja BBC.

10.29 Srbija bo ostala brez ruske nafte prek naftovoda Janaf

Srbija zaradi novega svežnja sankcij Evropske unije proti Rusiji, ki se nanaša na uvoz nafte po morju, ne bo mogla dobavljati ruske nafte po Jadranskem naftovodu (Janaf), so za srbski informativni spletni portal N1 potrdili na srbskem ministrstvu za rudarstvo in energetiko. Nafta iz Rusije pokriva 16 odstotkov potreb po tem energentu v Srbiji.

"Novi sveženj sankcij prepoveduje dobavo ruske surove nafte prek kateregakoli pristanišča oz. morske poti, Naftna industrija Srbije (NIS) pa dobavlja surovo nafto, ki jo s tankerji dostavljajo do pristanišča Omišalj na Hrvaškem. To pomeni, da ni možnosti, da bi do rafinerije v Pančevu še naprej dostavljali rusko nafto, bi pa NIS lahko uvažala nafto, ki ne prihaja iz Rusije, kot je v preteklosti že uvažala nafto iz Iraka in nekih drugih držav," so sporočili z ministrstva.

Srbija poleg tega razmišlja o dobavi ruske nafte po alternativnih poteh. Za surovo nafto, dobavljeno po naftovodih, namreč pri sankcijah EU velja začasna izjema. Tako lahko države članice, ki so zaradi svoje geografske lege odvisne od ruske nafte, to še naprej dobavljajo po naftovodih. To so Češka, Slovaška, Bolgarija in Madžarska, ki nafto dobiva po naftovodu Družba.

Po mnenju strokovnjakov za energetiko bi Janaf določeno količino nafte lahko prevzel iz sistema Družba in jo prepeljal do rafinerij na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Srbiji. Stroka pri tem poudarja, da bo o tem odločala evropska politika.

Srbija je z Madžarsko pretekli konec meseca sklenila tudi dogovor o skladiščenju zemeljskega plina za prihodnjo zimo. V madžarska skladišča bo do konca tega meseca tako usmerila 500 milijonov kubičnih metrov plina, mogoče pa je, da bo od Madžarske plin tudi kupila.

9.41 Zelenski obiskal prve bojne črte v Donbasu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo obiskal frontno črto v vzhodnem Donbasu, kjer se zaostrujejo spopadi, in se seznanil s stanjem ukrajinske obrambe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski je obiskal štab ukrajinske vojske in prvo bojno črto v Lisičansku, ki ga od Severodonecka, kjer potekajo srditi spopadi, ločuje le reka Severski Donec. Ukrajinske sile tam potiskajo rusko vojsko nazaj proti vzhodu, čeprav se je pred tem zdelo, da je bila ta tik pred tem, da mesto zasede.

Na obisku se je ustavil tudi v mestu Bahmut na jugozahodu Donbasa, kjer se je pogovarjal z vojaki. "Želim se zahvaliti vsem za vaše veliko delo, za vaše služenje, za zaščito vseh nas, naše države. Vsem sem hvaležen. Pazite nase," je dejal. Seznanil se je tudi z operativnim stanjem obrambe.

"Ponosen sem na vse, s katerimi sem se srečal, rokoval, pogovarjal in jih podpiral," je po obisku v svojem vsakodnevnem nagovoru dejal Zelenski.

Obiskal je tudi Zaporožje na jugovzhodu države, kjer se je srečal s prebivalci Mariupola, ki jim je uspelo zapustiti pristaniško mesto. To je zaradi mesecev ruskega obstreljevanja skorajda povsem uničeno. "Vsaka družina ima svojo zgodbo in večina teh je brez moških," je dejal.

7.40 Velika Britanija bo Ukrajini poslala raketne sisteme dolgega dosega

Britanske oblasti so danes sporočile, da bodo po vzoru ZDA Ukrajini poslale raketne sisteme M270 dolgega dosega za večkratno izstrelitev in ji tako pomagale pri obrambi pred ruskim napadom. S tem so se britanske oblasti uprle svarilom ruskega predsednika Vladimirja Putina pred dobavo tovrstnega orožja Kijevu.

Britanski raketni sistem za večkratno izstrelitev lahko v eni minuti izstreli 12 raket in z veliko natančnostjo zadene cilje na razdalji do 80 kilometrov, kar je veliko dlje od artilerije, ki jo ima Ukrajina trenutno v lasti. Britansko obrambno ministrstvo dodaja, da bodo ukrajinske sile v Veliki Britaniji usposabljali za uporabo raketnega sistema.

Ob predstavitvi najnovejše pomoči Ukrajini je obrambni minister Ben Wallace vztrajal, da morajo zahodni zavezniki Ukrajini še naprej dobavljati orožje, da bi ji omogočili zmago v vojni proti ruskim silam, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Velika Britanija podpira Ukrajino in prevzema vodilno vlogo pri oskrbi njenih junaških vojakov s ključnim orožjem, ki ga potrebujejo za obrambo svoje države. Ker se taktika Rusije spreminja, mora biti tudi naša podpora Ukrajini drugačna," je dejal v izjavi. Pri tem je dodal, da bo raketni sistem za večkratno izstrelitev Ukrajini omogočil boljšo zaščito pred rusko uporabo artilerije dolgega dosega.

London je Ukrajini do zdaj namenil že več kot 874 milijonov evrov vojaške podpore, vključno s sistemi zračne obrambe, več tisoč protitankovskimi raketami in različnimi vrstami streliva, več sto oklepnimi vozili in drugo opremo.

Tudi ZDA so prejšnji teden napovedale, da bodo Kijevu predale svoj raketni sistem, znan kot himars, ki lahko hkrati izstreli več natančno vodenih raket ter je po dosegu in natančnosti prav tako boljši od sistemov, ki jih ima Ukrajina. Vendar pa je ameriški predsednik Joe Biden izključil možnost, da bi ji dobavil sisteme, ki bi lahko dosegli Rusijo, kar je Kijev sicer večkrat zahteval.

Poteza ZDA je že razjezila Moskvo, ruski predsednik pa je v nedeljo zagrozil, da bo razširil seznam ciljev, ki jih bo Rusija napadla v Ukrajini, če bodo zahodne države Kijevu poslale orožje dolgega dosega.

6.58 Obisk Lavrova v Srbiji zaradi zaprtij zračnega prostora odpovedan

Obisk ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova je odpovedan, ker so sosednje države Srbije svoj zračni prostor zaprle za njegovo letalo, so po poročanju tujih tiskovnih agencij potrdili na ruskem zunanjem ministrstvu.

Prečkanja svojega zračnega prostora letalu ruskega ministra niso dovolile Bolgarija, Severna Makedonija in Črna gora, po poročanju Daily Maila pa tudi Romunija. 

Države članice EU so sicer že nekaj dni po začetku ruske invazije na Ukrajino konec februarja zaprle svoj zračni prostor za ruska letala.

Srbija, ki si prav tako prizadeva za članstvo v EU, ohranja tesne vezi z Rusijo in se ni odločila za pridružitev obsežnim sankcijam, ki so jih države članice do zdaj na različnih področjih sprejele proti Moskvi.

Lavrov naj bi se sicer v okviru obiska v Beogradu sešel s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, pogovori pa naj bi se med drugim vrteli okrog oskrbe države z ruskimi energenti.

Vučić in njegov ruski kolega Vladimir Putin sta se konec maja dogovorila, da bo Srbija še naprej prejemala zemeljski plin iz Rusije po ugodni ceni, potem ko se je pretekli torek iztekla do takrat veljavna pogodba.

Putinovi novinarji komaj čakajo jedrsko vojno

Vladimir Solovjov, ki velja za enega glavnih propagandistov ruskih državnih medijev, je v oddaji 60 minut na televiziji Rusija 1 prešerne volje dejal, da bi bila celotna zadeva zelo dobra komedija, če ne bi umirali ljudje, in z nasmeškom, ki je včasih spominjal na delirij, nadaljeval, da je "eskalacija konflikta tako rekoč neizbežna in da bodo vse skupaj preživeli le mutanti nekje v Bajkalskem jezeru, vse drugo pa bo uničilo jedrsko orožje".  

Vse se premika v to smer, je še dejal Solovjov ter iz sovoditeljev in gostov oddaje izvabil pritrjujoče hahljanje. Tudi od političnega analitika Vitalija Tretjakovega, ki je celo izrazil zadovoljstvo z jedrsko apokalipso, ki jo je napovedal Solovjov.

"Da, morali bi biti srečni. Mladi se mogoče ne strinjajo s to definicijo sreče. Končno smo prispeli, to je naša zadnja in odločilna bitka," je bil nad perspektivo, da bi življenje na planetu Zemlja izbrisala jedrska vojna, navdušen Tretjakov.

Olga Skabejeva
Novice Je Putinovi marioneti ušlo, kakšni so v resnici nameni Rusije?

Margarita Simonjan, odgovorna urednica ruskega medija RT (Russia Today), ki je prav tako tesno povezan s Kremljem, je medtem dejala, da ne vidi razloga za srečo, a da se ji tudi ne zdi, da ima Rusija kakršnokoli drugo izbiro, kot je uporaba jedrskega orožja.

Vladimir Putin (v sredini) in Margarita Simonjan, urednica dveh osrednjih ruskih medijev RT in Sputnik | Foto: AP / Guliverimage Vladimir Putin (v sredini) in Margarita Simonjan, urednica dveh osrednjih ruskih medijev RT in Sputnik Foto: AP / Guliverimage

Simonjanova, ki je bila med monologom Solovjova dobro razpoložena, je nadaljevala, da "nas čaka strašljiva eskalacija", saj ruski predsednik Vladimir Putin, ki ga je dobesedno imenovala "naš šef", po njenem mnenju ne bo več dovolil domnevnih provokacij Zahoda. 

Gledalce že tedne prepričujejo, da je jedrska vojna neizbežna, a da to ni nujno slabo: Gremo v nebesa, tako ali tako pa bomo vsi nekega dne umrli

Ruski državni mediji, še posebej izstopa televizija Rusija 1, so v zadnjih tednih v svojih analizah dogajanja v Ukrajini močno zaostrili retoriko in občinstvo zasipajo z grozljivimi izjavami, da je tretja svetovna vojna neizbežna.

Vsi večji kanali promovirajo idejo o neizogibnem, še nikoli videnem zaostrovanju zaradi ruske invazije na Ukrajino, ki jo prikazujejo kot vojno, ki jo proti Kremlju vodi Zahod. Domoljubne državljane zdaj pripravljajo na idejo, da je tudi najslabši izid dobra stvar, saj bodo tisti, ki umirajo za domovino, šli v nebesa. 

Margarita Simonjan je že konec aprila na televiziji trdila, da se bo vse končalo z jedrskim napadom. Voditelj Vladimir Solovjov je povedano takrat podkrepil z naslednjimi besedami: "Ampak mi bomo šli v nebesa, medtem ko bodo oni preprosto krakali." Simonjanova je občinstvo potolažila z besedami: "Vsi bomo nekega dne umrli."

Ne spreglejte