SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zelenski: Nimamo dovolj orožja za osvoboditev Mariupola #vŽivo

10

termometer

Thumb_ukrajina_vojna_stahovsky | Vse, kar lahko rečem, je, da je število mrtvih za več tisoč večje od dosedanjih ocen," je dejala predstavnica ZN Matilda Bogner. Po njenih besedah imajo težave predvsem pri pridobivanju informacij iz Mariupola, kjer se že tedne nadaljujejo krvavi spopadi med rusko in ukrajinsko vojsko. | Foto: Instagram
Vse, kar lahko rečem, je, da je število mrtvih za več tisoč večje od dosedanjih ocen," je dejala predstavnica ZN Matilda Bogner. Po njenih besedah imajo težave predvsem pri pridobivanju informacij iz Mariupola, kjer se že tedne nadaljujejo krvavi spopadi med rusko in ukrajinsko vojsko. Foto: Instagram

76. dan ruske invazije v Ukrajino. Ukrajinski predsednik Zelenski je povedal, da Ukrajina ni dobila dovolj orožja, da bi lahko osvobodila Mariupol. Po včerajšnjem govoru ruskega predsednika Vladimirja Putina, ko je ves svet pričakoval napoved eskalacije ruskih vojnih operacij v Ukrajini, se je Kremelj obrnil k "finančnemu orožju". Putin je namreč zaukazal, da ne sme biti več izjem pri plačevanju ruskega plina in nafte z rublji. Medtem iz Ukrajine poročajo, da je ruska vojska spet začela uporabljati hipersonične rakete in da je iz države izginilo več kot milijon ljudi.

Pregled pomembnejših dnevnih dogodkov v Ukrajini:

21.50 V Odesi zadet trgovski center
21.27 Ukrajina vrnila nekaj vasi v okolici Harkova pod svoj nadzor, v Sumiju nove eksplozije
21.11 Umrl prvi predsednik neodvisne Ukrajine Kravčuk
20.45 Zelenski: Nimamo dovolj orožja za osvoboditev Mariupola
20.40 Ukrajina za sredo napovedala ustavitev tranzita tretjine ruskega plina v Evropo
20.30 Češka namesto Rusije v Svetu ZN za človekove pravice
18.19 V Kijevu uničenih preko 200 stavb
17.34 EU obtožila Rusijo kibernetskega napada na Ukrajino
17.07 Ameriška obveščevalka: Putin se pripravlja na dolgotrajno vojno v Ukrajini
17.02 Nemška zunanja ministrica nenapovedano obiskala Ukrajino
16.07 Zelenski Slovaško posvaril pred sodelovanjem z Rusijo
15.31 Francija dogovor o sankcijah proti Rusiji pričakuje še ta teden
15.12 Po ocenah misije ZN število mrtvih v Mauripolu precej višje, kot so predvidevali
15.09 V Ukrajini notranje razseljenih več kot 8 milijonov oseb
12.53 Združeni narodi: V Ukrajini je na tisoče več mrtvih, kot smo predvidevali 
11.37 Nemška zunanja ministrica nenapovedano obiskala Ukrajino
11.03 V jeklarni Azovstal ostaja ujetih okoli 100 civilistov
7.47 "Več kot milijon Ukrajincev so ugrabili." Jih Rusija pošilja v taborišča?
6.52 Biden podpisal nov program pomoči Ukrajini
6.28 Ukrajina: Rusi zrušili hotel s hipersoničnimi raketami
6.10 Putin pripravlja nov udarec Zahodu

21.50 V Odesi zadet trgovski center

Po poročanju Sky Newsa in župana mesta je bil v Odesi z ruskimi raketami zadet trgovski center in skladišče. Odesa je tudi za ruske sile pomembna strateška točka. V napadu ni bil zadet noben vojaški objekt.

21.27 Ukrajina vrnila nekaj vasi v okolici Harkova pod svoj nadzor, v Sumiju nove eksplozije

Ukrajina je objavila, da je njihovi vojski uspelo severno in severnovzhodno od Harkova vrniti nekaj ozemlja nazaj pod ukrajinski nadzor.

V okolici Sumija so odjeknile nove eksplozije. Dmitro Živicki, guverner regije v Sumiju, je prosil prebivalce, naj ostanejo v zakloniščih.

21.11 Umrl prvi predsednik neodvisne Ukrajine Kravčuk

Sredi ruske invazije na Ukrajino je danes v starosti 88 let umrl prvi predsednik neodvisne Ukrajine Leonid Kravčuk, je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil župan Kijeva Vitalij Kličko.

"Velika izguba za vso Ukrajino. Danes je umrl Leonid Kravčuk - prvi predsednik Ukrajine, prvi predsednik rade in človek, ki je ustvaril sodobno ukrajinsko državo," je na Telegramu zapisal Kličko.

Kravčuk je bil med 1991 in 1994 prvi ukrajinski predsednik po razpadu nekdanje Sovjetske zveze.

20.45 Zelenski: Nimamo dovolj orožja za osvoboditev Mariupola

Ukrajinski predsednik Zelenski je povedal, da Ukrajina ni dobila dovolj orožja, da bi lahko osvobodila Mariupol. Še naprej se ukrajinski borci upirajo in želijo ruskim silam nuditi odpor pred popolnim prevzemom železarne Azovstal.

Zelenski je potrdil, da so bila ukrajinska mesta v zadnjih dveh mesecih in pol zadeti z 2.250 izstrelki. " Bombardiranje ne preneha, ne ponoči ne podnevi," je orisal stanje.

20.40 Ukrajina za sredo napovedala ustavitev tranzita tretjine ruskega plina v Evropo

Ukrajina bo v sredo zaradi "višje sile" primorana ustaviti dobavo plina preko plinovoda v regiji Lugansk, po katerem dnevno pošlje 32,6 milijona kubičnih metrov oz. tretjino vsega ruskega plina v Evropo, je danes sporočil upravljalec ukrajinskega plinovodnega omrežja. Ruski plinski velikan Gazprom obstoja višje sile ni potrdil.

Operater ukrajinskega plinovodnega omrežja GTSOU je po poročanju španske tiskovne agencije EFE objavil, da se zaradi ruske invazije soočajo z razmerami višje sile na tranzitni točki Sohranivka. Tako ne bo mogoče nadaljevati s transportom plina prek te točke na meji z Rusijo in prek kompresorske postaje Novopskov.

Obe ležita v regiji Lugansk na vzhodu Ukrajine, na območju, ki je pod nadzorom ruske vojske, navaja izjava.

Doslej je prek te točke iz Rusije v Evropo dnevno prišlo 32,6 milijona kubičnih metrov plina. Gazprom je doslej v Evropo pošiljal skupno okoli 100 milijonov kubičnih metrov plina dnevno, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Gazprom "zaenkrat nima potrditve obstoja višje sile", je po navedbah dpa za rusko tiskovno agencijo Interfax dejal tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov. Da bi ustavljeno dobavo preusmerili na druge plinovode, tehnično ni mogoče, poroča dpa.

Po pogodbah je največja dnevna dobava ruskega plina prek Ukrajine v Evropo 109 milijonov kubičnih metrov. Glavnina ruskega plina v Evropo sicer pride po plinovodu Severni tok 1.

Moskva je po navedbah dpa danes dopoldne objavila, da je ruska vojska skupaj s proruskimi separatisti dosegla administrativne meje regije Lugansk.

20.30 Češka namesto Rusije v Svetu ZN za človekove pravice

Češka je bila danes izvoljena v Svet ZN za človekove pravice, kjer bo zamenjala Rusijo. Ta je bila v začetku aprila začasno izključena iz tega telesa zaradi invazije na Ukrajino. Svet se bo v četrtek sestal na izredni seji o Ukrajini. Rusija je medtem sporočila, da se "te politične predstave" v Združenih narodih ne bo udeležila.

Generalna skupščina ZN je Češko danes izvolila v Svet ZN za človekove pravice, iz katerega je bila Rusija v začetku aprila začasno izključena zaradi pokolov civilistov v Ukrajini, ki jo je napadla 24. februarja. Češka bo sedež v svetu obdržala za preostanek triletnega mandata Rusije do 31. decembra prihodnje leto.

Češki zunanji minister Jan Lipavsky se je zahvalil članicam ZN za izvolitev njegove države v Svet ZN za človekove pravice, poroča britanska mreža BBC.

Izrazil je hvaležnost za zaupanje Češki in dejal, da se bo njegova država nemudoma lotila dela v okviru četrtkovega zasedanja, posvečenega kršitvam človekovih pravic med rusko invazijo na Ukrajino.

Svet za človekove pravice je v ponedeljek napovedal, da bo imel posebno sejo na zahtevo Kijeva, da bi preučil "poslabšanje položaja človekovih pravic v Ukrajini, ki izhaja iz ruske agresije".

Človekove pravice ostajajo prednostna naloga češke vlade, ki se, kot je dejal, vrača k zapuščini nekdanjega češkega predsednika in borca za človekove pravice Vaclava Havla. "Sodimo v Svet za človekove pravice, Rusija pa ne," je dejal Lipavsky za češki novičarski portal Novinky.cz.

Rusija se četrtkove posebne seje Sveta ZN za človekove pravice o Ukrajini ne bo udeležila, je medtem sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

Kot je pojasnila tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova, "ruska delegacija s svojo navzočnostjo ne bo legitimirala te nove politične predstave, organizirane pod krinko izredne seje".

Dejala, je, da so bili ruski argumenti in pojasnila o "pravih ciljih te posebne vojaške operacije in resničnem stanju na terenu popolnoma prezrti". Očitno je, da jih tudi tokrat ne bo slišati med "novim protiruskim ukrepom" Zahoda, je dodala po poročanju BBC.

18.19 V Kijevu uničenih preko 200 stavb

V Kijevu je po podatkih do zdaj uničenih preko 200 zgradb in skupno 390 objektov. Ukrajina ocenjuje, da bo obnova vseh stavb v Kijevu stala preko 70 milijonov funtov. Ostale zgradbe, ki so bile uničene po ruskem bombardiranju, so šole in fakultete, teh je bilo 45, 30 predšolskih ustanov, 17 bolnišnic in 11 kulturnih objektov.

17.34 EU obtožila Rusijo kibernetskega napada na Ukrajino

Evropska unija je danes obtožila ruske oblasti, da so uro pred invazijo na Ukrajino 24. februarja izvedle kibernetski napad na satelitsko omrežje KA-SAT. Napad naj bi povzročil motnje in izpade komunikacij v več javnih organih, podjetjih in uporabnikih v Ukrajini ter prizadel tudi nekatere države članice EU.

To je bilo prvič, da je EU uradno obtožila ruske oblasti za izvedbo kibernetskega napada, je na novinarski konferenci dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in pri tem dodal, da je povezava v preteklosti navajala le, da so kibernetski napadi prihajali iz Rusije, sedaj pa ima dovolj dokazov, da lahko ta vdor pripiše ruskim oblastem.

Ruski kibernetski napad na Ukrajino je še en primer vzorca ravnanja Rusije v kibernetskem prostoru, ki je bil tudi sestavni del njene nezakonite in neupravičene invazije na Ukrajino. "Kibernetski napadi, skupaj z dezinformacijami, dokazujejo večplastnost agresije in hibridnega vojskovanja, ki ga Rusija vodi proti Ukrajini," je opozoril Borrell.

Takšno ravnanje je v nasprotju s pričakovanji vseh držav članic ZN glede odgovornega ravnanja držav in njihovih namenov v kibernetskem prostoru, je sedemindvajseterica navedla v skupni izjavi.

Hkrati pa so se članice Unije v izjavi zavzele, da bo EU v tesnem sodelovanju s partnerji premislila o nadaljnjih ukrepih za preprečevanje, odvračanje in odzivanje na takšno zlonamerno ravnanje v kibernetskem prostoru. Ukrajini bodo še naprej zagotavljali usklajeno politično, finančno in materialno podporo za krepitev njene kibernetske odpornosti.

17.07 Ameriška obveščevalka: Putin se pripravlja na dolgotrajno vojno v Ukrajini

Nacionalna direktorica za obveščevalne dejavnosti ZDA Avril Haines je na današnjem zaslišanju v ameriškem senatu menila, da bi lahko ruski predsednik Vladimir Putin v Rusiji uvedel vojno stanje v podporo svojih ambicij v Ukrajini. Ameriški obveščevalci sicer predvidevajo, da bo Putin ob nadaljevanju vojne postal vse bolj nepredvidljiv.

"Sedanji trend razvoja dogodkov povečuje verjetnost, da bo predsednik Putin sprejel bolj drastične ukrepe, vključno z uvedbo vojnega stanja v Rusiji, preusmeritev ruske industrijske proizvodnje ali celo zaostrovanje vojaških možnosti, da bo sprostil vire, ki jih potrebuje, da bi dosegel svoje cilje," je dejala Hainesova. Ocenila je, da se bodo zadeve v naslednjih mesecih premaknile v bolj nepredvidljivo smer in se še dodatno zaostrovale.

Ocenila je tudi, da Putin najverjetneje ne bo uporabil jedrskega orožja, razen v primeru, če se bo Rusija soočila z resno grožnjo svojemu obstoju.

Sicer pa je dejala, da Putin ne bo končal vojne v Donbasu, torej v vzhodnih ukrajinskih pokrajinah Doneck in Lugansk, ampak namerava postaviti most do Pridnestrja. Zaradi tega se pripravlja na podaljšani spopad, med katerim želi uresničiti svoje cilje dlje od Donbasa.

Po njeni oceni Putin meni, da je Rusija bolj zmožna in voljna vzdržati izzive vojne kot pa njeni nasprotniki. Verjetno tudi računa na to, da se bo odločnost ZDA in EU oslabila, ko bodo pomanjkanje hrane, inflacija in cene energije postali vse hujši problem.

17.02 Nemška zunanja ministrica nenapovedano obiskala Ukrajino

Nemška ministrica za zunanje zadeve Annalena Baerbock je danes med nenapovedanim obiskom Ukrajine odpotovala v Irpin in Bučo, kjer naj bi ruske sile po trditvah ukrajinskih oblasti izvedle poboje civilistov. V Kijevu jo je sprejel ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in se ji zahvalil za podporo Nemčije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Za Ukrajino je zelo pomembno, da je Nemčija solidarna z ukrajinskim narodom, je po pogovorih sporočil Zelenski.

Ministrica Baerbock je v Kijevu ponovno odprla nemško veleposlaništvo, ki bo za zdaj, kot je dejala, delovalo omejeno. Kot poroča dpa, je Zelenskega tudi obvestila, da se bo v nekaj dneh začelo usposabljanje ukrajinskih vojakov za uporabo sodobnih havbic 2.000, ki jih bo Nemčija skupaj z Nizozemsko dobavila Ukrajini.

V Kijevu je Baerbockovo sprejel tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki je po pogovorih izjavil, da je Kijev hvaležen Berlinu za spremembo stališča do Moskve ter za spremembo stališča glede ruskega naftnega embarga in dobave orožja Ukrajini.

"Rad bi se zahvalil Nemčiji, ker je spremenila svoje stališče glede številnih vprašanj. Nemčija je spremenila svoje stališče glede dobave orožja Ukrajini in (...) napovedala začetek nove politike do Rusije," je dejal na skupni novinarski konferenci z Baerbockovo. Zahvalil se je tudi Berlinu, ker je podprl uvedbo embarga na rusko nafto, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na obisku v Ukrajini se je Baerbockovi pridružil tudi nizozemski zunanji minister Wopke Hoekstra. Po poročanju AFP sta se v Buči srečala s tamkajšnjimi prebivalci. Buča je bila pod nadzorom ruske vojske do pred enim mesecem, ko so se ruske sile umaknile s severa Ukrajine. Ob vrnitvi kraja pod nadzor Ukrajine je bilo najdeno več trupel civilistov, za kar ukrajinske oblasti krivijo rusko vojsko.

Hoekstra je prek Twitterja sporočil, da je obiskal Irpin, še en kraj v neposredni bližini Kijeva, kjer naj bi ruska vojska prav tako izvajala grozodejstva. Šef nizozemske diplomacije je v sporočilu izpostavil, da njegova vlada finančno in s forenzičnimi strokovnjaki pomaga pri preiskavah Mednarodnega kazenskega sodišča in Združenih narodov domnevnih zločinov ruske vojske.

Annalena Baerbock iz vrst nemških Zelenih je najvišja predstavnica nemških oblasti, ki je obiskala Ukrajino od začetka vojne.

Kijev je v aprilu nameraval obiskati nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, a mu je ukrajinska stran na hitro preklicala vabilo, ker naj bi v preteklosti zagovarjal Rusiji naklonjeno zunanjo politiko. V Berlinu so incident označili za veliko žalitev. Kmalu zatem so v Kijev povabili nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki pa je vabilo zaradi incidenta zavrnil.

Iz urada nemškega predsednika so prejšnji teden sporočili, da se je Steinmeier slišal z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim, ko naj bi tudi rešila spor glede neuspelega obiska v Kijevu.

Ukrajinske oblasti so od začetka vojne večkrat obtožile nemško vlado, da ne podpira Ukrajine v zadostni meri. Na te kritike so se v Berlinu odzvali z okrepljeno dobavo orožja, kancler Scholz pa je v nedeljskem televizijskem nagovoru ob 77. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi poudaril, da ima Nemčija zgodovinsko odgovornost, da pomaga Ukrajini, ki jo je napadla Rusija.

16.07 Zelenski Slovaško posvaril pred sodelovanjem z Rusijo

Slovaška in druge evropske države morajo prekiniti nadaljnje sodelovanje z Rusijo, je v videonagovoru slovaškemu parlamentu danes poudaril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Dejal je, da razume, da bo Slovaška težko shajala brez uvoza ruskega plina, vendar bi ji grozila usoda Ukrajine, če bi še naprej sodelovala z Rusijo.

Opozoril je, da so ukrajinski politiki v preteklosti trdili, da morajo sodelovati z Rusijo in dovolili namestitev črnomorske flote v zameno za poceni plin, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Zelenski je po pričakovanjih pozval Slovaško, naj Ukrajini dobavi več obrambne opreme, kot so bojna letala in helikopterji, ter uvede strožje sankcije proti Rusiji. "Če ruske vojske ne bomo ustavili, bo ta še naprej napredovala tudi na ozemlje Slovaške," je dodal. Slovaški poslanci so Zelenskemu namenili dolg aplavz, poroča dpa.

Več opozicijskih vrst je ostalo praznih, saj so levičarski in skrajno desni poslanci sejo bojkotirali. Po poročanju dpa je nekdanji predsednik vlade Robert Fico in vodja največje opozicijske stranke Smer opozoril, da želi Zelenski Slovaško potegniti v vojno, v kateri lahko le izgubi.

Slovaški zunanji minister Ivan Korčok je opozicijske politike obtožil strahopetnosti. Slovaška se po njegovem mnenju ne more pretvarjati, da se je ta vojna ne tiče. Z nastopi v evropskih parlamentih je Zelenski okrepil prepričanje, da se bo ta vojna za Slovaško in Evropo končala zmagovito, je izjavo slovaškega zunanjega ministra povzela dpa.

Slovaška se poleg Madžarske, Bolgarije in Češke ne strinja z embargom EU na uvoz ruske nafte, ki naj bi ga članice uveljavile konec leta 2022. Slovaška svoje stališče utemeljuje z dejstvom, da vso nafto uvozi iz Rusije, embargo pa bi tako hudo prizadel njeno gospodarstvo.

15.31 Francija dogovor o sankcijah proti Rusiji pričakuje še ta teden

Članice Evropske unije bi lahko dogovor o embargu na rusko nafto, ki je del šestega paketa sankcij proti Rusiji, dosegle še ta teden, je danes dejal francoski državni sekretar za evropske zadeve Clement Beaune. Na Evropski komisiji medtem niso želeli govoriti o časovnici, so pa zagotovili, da delajo vse, da bi članice čim prej dosegle dogovor.

"Mislim, da lahko ta teden dosežemo dogovor, delamo s polno paro," je za francosko televizijo LCI povedal Beaune. "Verjetno gre za vprašanje dni," je povedal francoski državni sekretar, čigar država trenutno predseduje Svetu EU, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Na Evropski komisiji niso želeli komentirati Beaunovih izjav in določati časovnice, kdaj bi lahko bile sankcije sprejete. "Delamo vse, da bi pomagali državam najti dogovor," je na novinarski konferenci povedal glavni govorec komisije Eric Mamer. Izrazil je upanje, da bi bile sankcije čim prej sprejete.

Mamer je pojasnil še, da sta predsednica komisije Ursula von der Leyen in madžarski premier Viktor Orban v ponedeljek zvečer v Budimpešti iskala rešitve za madžarske skrbi glede dobav nafte, je povedal.

Osredotočila sta se na vprašanja, ki jih je treba razrešiti, je še dejal Mamer. Med temi so infrastruktura za dobavo nafte, shranjevanje nafte, pa tudi infrastruktura za rafiniranje.

V zadnjih dneh se je kot možna alternativa naftovodu iz Rusije omenjal hrvaški Jadranski naftovod (Janaf), ki terminal pri Omišlju na otoku Krku povezuje z rafinerijami na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini ter servisira tudi uporabnike na Madžarskem, Češkem in Slovaškem. Mamer je na današnji opoldanski novinarski konferenci poudaril, da "ne smemo preveč poenostavljati".

Treba je rešiti veliko tehničnih zadev glede zmogljivosti obstoječe infrastrukture Janafa, če bi Madžarska ostala brez dostopa do ruskega naftovoda. Poleg tega pa nafta, ki prihaja iz ene države, ni enaka nafti iz druge države.

Orban in predsednica von der Leyen sta se v ponedeljek dogovorila, da bosta njuni ekipi nadaljevali pogovore na tehnični ravni. O tem, kaj bo del rešitve, pogovori še potekajo, je pojasnil tiskovni predstavnik komisije.

Ko bo dosežen napredek na tehnični ravni, bo predsednica komisije sklicala tudi videokonferenco z Orbanom in regionalnimi voditelji, ki jo je napovedala že v ponedeljek po pogovorih, je dodal Mamer.

Po navedbah virov pri EU je bila ta videokonferenca, na kateri udeležba slovenskega premierja ni predvidena, preložena za nedoločen čas.

Mamer je ob tem poudaril še, da predsednica komisije in madžarski premier v ponedeljek zvečer nista govorila o časovnem obdobju, v katerem bi se morala Madžarska odpovedati ruski nafti. Prav tako med temami pogovora niso bile madžarske zahteve za finančno podporo v zameno za podporo sankcijam, je zatrdil.

Glede možnosti, da bi bile določene države izvezete iz embarga na rusko nafto, na komisiji poudarjajo pomen enotnosti EU pri sankcijah proti Rusiji.

Francoski državni sekretar Beaune je sicer pojasnil, da razpravljajo o dveh načinih izjem. Ena je daljše prehodno obdobje za uvedbo embarga za določene države, druga pa zagotovila glede alternativnih možnostih dobav.

Predsednica von der Leyen je po pogovoru z Orbanom sporočila, da je bil dosežen napredek, a jih še čaka delo.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto pa je poudaril, da Madžarska ne more podpreti paketa sankcij, dokler ne bo prejela zagotovil glede svojih skrbi, je na Twitterju sporočil tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs.

15.12 Po ocenah misije ZN število mrtvih v Mauripolu precej višje, kot so predvidevali

V Mauripolu naj bi umrlo precej več civilistov, kot so do sedaj predvidevali, je danes dejala vodja misije ZN za človekove pravice v Ukrajini Matilda Bogner. Pojasnila je, da varnostne razmere zaenkrat še niso omogočale individualnega dokumentiranja primerov smrti civilistov.

Njena 60-članska ekipa naj bi do sedaj zabeležila skoraj 4.000 smrti civilistov, dejansko število pa je verjetno višje za več tisoč mrtvih. "Mariupol je velika črna luknja. Predvidevamo, da je tam na tisoče mrtvih civilistov, ki so umrli zaradi spopadov," je poudarila.

Njena strokovna skupina je od začetka ruske invazije v Ukrajini dokumentirala številne kršitve človekovih pravic. Med njimi bi lahko bili tudi vojni zločini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Človekove pravice so kršene tudi ljudem, ki nimajo zadostne oskrbe, je vodjo misije povzela dpa. V kleti neke šole naj bi na primer umrlo okoli deset starostnikov, ki so bili tam ujeti več tednov. Vedno znova dobivajo tudi poročila o posilstvih, večinoma deklic in žensk, pa tudi dečkov in moških.

Najmanj 204 ljudi naj bi iz mesta odpeljali proti njihovi volji, in sicer 169 moških, 34 žensk in enega dečka. Storilci so bili skoraj izključno ruski vojaki in z njimi povezane skupine. Obstajajo tudi verodostojna poročila, da so bili ruski vojaki v ukrajinskem priporu trpinčeni in mučeni. Bognerjeva je kritizirala tudi nameščanje težkega orožja v šole, kar naj bi počeli ruski in ukrajinski vojaki, še poroča dpa.

15.09 V Ukrajini notranje razseljenih več kot 8 milijonov oseb

Več kot dva meseca po ruski invaziji na Ukrajino je število notranje razseljenih oseb naraslo na več kot osem milijonov ljudi, je danes sporočila Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Medtem pa je župan Kijeva Vitalij Kličko izjavil, da se je po prvotnem množičnem eksodusu civilistov v prestolnico vrnilo že skoraj dve tretjini prebivalcev.

IOM ocenjuje, da je bilo zaradi napada, ki ga je 24. februarja ukazal ruski predsednik Vladimir Putin, prisiljenih svoje domove zapustiti skupno 13,686 milijona ljudi, od tega se jih je 8,03 milijona preselilo v druge dele Ukrajine, preostali pa so zapustili državo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Podatek o številu notranje razseljenih oseb je tako presegel vse prvotne napovedi.

Hkrati je na novinarski konferenci župan Kijeva naznanil, da se je skoraj dve tretjini prebivalcev prestolnice že vrnilo nazaj. Pred vojno je sicer v Kijevu živelo približno 3,5 milijona ljudi.

12.53 Združeni narodi: V Ukrajini je na tisoče več mrtvih, kot smo predvidevali 

Združeni narodi so danes sporočili, da je po ocenah v Ukrajini izgubilo življenje več kot sedem tisoč civilistov. Do zdaj so pri ZN menili, da je ruska vojska vzela življenje 3.381 civilistom. "Trudimo se oceniti število žrtev. Vse, kar lahko rečem, je, da je število mrtvih za več tisoč večje od dosedanjih ocen," je dejala predstavnica ZN Matilda Bogner. Po njenih besedah imajo težave predvsem pri pridobivanju informacij iz Mariupola, kjer se že tedne nadaljujejo krvavi spopadi med rusko in ukrajinsko vojsko.

11.37 Nemška zunanja ministrica nenapovedano obiskala Ukrajino

Nemška ministrica za zunanje zadeve Annalena Baerbock je danes med nenapovedanim obiskom Ukrajine odpotovala v Bučo, kjer naj bi ruske sile po trditvah ukrajinskih oblasti izvedle poboje civilistov. Gre za zadnjega v nizu visokih obiskov predstavnikov tujih vlad v Kijevu. 

Ministrica se je po poročanju AFP v Buči srečala s tamkajšnjimi prebivalci. Buča je bila pod nadzorom ruske vojske do pred enim mesecem, ko so se ruske sile umaknile s severa Ukrajine. Ob vrnitvi kraja pod nadzor Ukrajine so našli več trupel civilistov, za kar ukrajinske oblasti krivijo rusko vojsko.

Annalena Baerbock iz vrst nemških Zelenih je najvišja predstavnica nemških oblasti, ki je obiskala Ukrajino od začetka vojne.

Kijev je v aprilu nameraval obiskati nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, a mu je ukrajinska stran na hitro preklicala vabilo, ker naj bi v preteklosti zagovarjal zunanjo politiko, naklonjeno Rusiji. V Berlinu so incident označili za veliko žalitev. Kmalu zatem so v Kijev povabili nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki pa je vabilo zaradi incidenta zavrnil.

11.03 V jeklarni Azovstal ostaja ujetih okoli 100 civilistov

Okoli 100 civilistov naj bi bilo še vedno ujetih v jeklarni Azovstal v Mauripolu, je danes dejal vodja regionalnih vojaških oblasti Pavlo Kirilenko, obenem pa opozoril, da je v vsem mestu še vedno 100 tisoč civilistov. "Težko je reči, kdo od njih želi zapustiti mesto," je dodal v komentarju, ki ga je povzel časnik Ukrajinska pravda.

Namestnica ukrajinskega predsednika vlade Irina Vereščuk je sicer v soboto dejala, da so jeklarno že zapustili vsi civilisti, med njimi tudi otroci in starejši ljudje.

Ukrajinske enote so se ob ruskem obleganju Mauripola vkopale v jeklarni Azovstal, saj jim je kompleks omogočil obrambo pred ruskimi napadi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

7.47 "Več kot milijon Ukrajincev so ugrabili." Jih Rusija pošilja v taborišča?

"Nimamo končnih podatkov, vendar imamo dokaze, da Rusi množično vozijo Ukrajince v Rusijo," je včeraj na vprašanje novinarjev, ali so govorice o več kot milijonu "ugrabljenih" Ukrajincev resnične, dejal predstavnik Bele hiše John Kirby. "Ne vemo, koliko je taborišč in kakšna so. Imamo pa informacije, da Ukrajinci tja ne gredo po lastni volji," je še dejal Kirby.

Ukrajinska vlada medtem trdi, da je med 1,2 milijona ljudi, ki so izginili, tudi 200 tisoč otrok. Uradni Kijev tudi poudarja, da gre v resnici za etnično čiščenje.

6.52 Biden podpisal nov program pomoči Ukrajini

Ameriški predsednik Joe Biden je v ponedeljek podpisal zakon, ki oživlja program pomoči evropskim zaveznikom v času druge svetovne vojne. Zakon oživlja strategijo predsednika Franklina Roosevelta iz leta 1941, s katero so ZDA v Evropo pošiljale orožje in drugo opremo v zameno za najem vojaških oporišč.

Biden je pred podpisom zakona ruskega predsednika Vladimirja Putina posredno primerjal z nacističnim voditeljem Nemčije Adolfom Hitlerjem, ko je dejal, da Putinova vojna znova prinaša namerno uničenje Evrope. Bidnov program bo pomagal Ukrajini in evropskim zaveznikom z dodatnimi milijardami dolarjev sredstev za boj proti Rusiji.

Demokrati za začetek pripravljajo 40 milijard dolarjev vojaške in humanitarne pomoči, Biden pa je zaprosil le za 33 milijard. Bidnov ukrep je odgovor ZDA na Putinovo proslavljanje zmage nad nacizmom v ponedeljek.

6.28 Ukrajina: Rusi zrušili hotel s hipersoničnimi raketami

Ukrajinsko priobalno mesto Odesa je bilo v ponedeljek zvečer tarča ruskih raketnih napadov, sporočajo ukrajinske oblasti. V napadih, ki naj bi uničili dva hotela in nakupovalno središče, je umrla ena oseba, poroča ameriška mreža CNN.

Predstavnik za odnose z javnostmi regionalne vojaške uprave Sergej Bratčuk je dejal, da so ruske sile v letalskem napadu na hotela uporabile hipersonične rakete.

Iz dosedanjih poročil ni jasno, zakaj je ruska vojska izvedla napad na hotela, niti ni podatka o tem, kdo je v teh bival v času napada, še navaja CNN.

V spodnji fotogaleriji si lahko ogledate posledice napada v Odesi.

1 / 7
2 / 7
3 / 7
4 / 7
5 / 7
6 / 7
7 / 7

V ponedeljek so ruske sile s sedmimi raketami zadele tudi nakupovalno središče v Odesi, so sporočili predstavniki ukrajinske vojske.

Napadi so se zgodili v času policijske ure, zaradi česar so bile ulice prazne, poroča britanska mreža BBC. V ponedeljek je Odeso obiskal predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki se je moral zaradi napadov za nekaj časa zateči na varno.

Hipersonična oziroma nadzvočna raketa naj bi bila sposobna letenja z 20-kratno hitrostjo zvoka, pri tem pa tudi manevriranja, zlasti po višini, s čimer naj bi se bila sposobna izogniti protiraketnim izstrelkom.

6.10 Putin pripravlja nov udarec Zahodu

Ruski predsednik Vladimir Putin je zaukazal ustanovitev posebne delovne skupine za nadzor mednarodnih transakcij s sovražnimi državami, poroča Reuters. Delovna skupina naj bi zagotovila, da bodo prav vsi sovražni kupci ruskega plina in nafte račune plačevali v rubljih. Sovražniki Rusije bodo primorani odpreti poseben račun pri ruskem energetskem velikanu Gazprom, kamor bodo nakazovali evre in ameriške dolarje.

Zagotavljanje tujih valut od prodaje energentov pa ne bo edina naloga posebne delovne skupine. Putin jim je tudi dal nalogo, da ugotovijo, kako lahko Rusija pride do v tujini zamrznjenih 320 milijard ameriških dolarjev.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin