Pusićeva: Tožbe bomo umaknili, ko najdemo drugo rešitev za LB

Umik pooblastil hrvaške vlade Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb (PBZ) za tožbe proti LB je za Hrvaško sprejemljiv le v primeru, da bi našli drugo rešitev, je izjavila hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić za sobotno prilogo Novega lista.

Pusićeva je dejala, da pričakujejo predlog rešitve spora o LB od finančnih strokovnjakov Slovenije in Hrvaške, Franceta Arharja in Zdravka Rogića, po katerem bo jasno, ali bodo imeli tisto drugo rešitev, ki bo pripeljala do umika pooblastil. "Mislim, da je to logičen pristop, da najprej poiščemo alternativno rešitev, in če jo najdemo, bodo tožbe nesmiselne," je povedala Pusićeva.

Kot je dodala, obstaja možnost, da bi našli rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani v obstoječih okoliščinah. Ponovila je, da Hrvaška vztraja pri svojih stališčih, ko gre za LB - želi priti do rešitve za LB in se je pripravljena pogovarjati o različnih opcijah.

Vprašanje LB traja že 18 let Spomnila je, da problem prihrankov nekdanjih hrvaških varčevalcev zagrebške podružnice LB, ki so bili v začetku 90. let preneseni v hrvaški javni dolg in sta jih Zagrebška banka in PBZ izplačali varčevalcem, "traja že 18 let ter da že 18 let vsi vedo, za kaj gre". Zato ne razume, zakaj se vsi vpleteni do tega problema obnašajo, kot da se je pojavil naenkrat.

Pusićeva je še dejala, da je bila nekoliko presenečena, ko je njen slovenski kolega Karl Erjavec med pomladanskim obiskom v Zagrebu omenil pooblastila kot sporna. Ponovila je, da je pomembno ločiti reševanje spora glede prenesenih prihrankov in vprašanje hrvaško-slovenskega evropskega partnerstva, ki vključuje tudi ratifikacijo pristopne pogodbe med Hrvaško in EU.

Pusićeva: Z različnih naslovov prihajajo različni signali V zvezi z dejstvom, da je omenjeni vprašanji jasno povezal odbor za zunanjo politiko slovenskega parlamenta, je Pusićeva dejala, da "z različnih naslovov prihajajo različni signali", ter da bi bilo koristno za obe državi, da bi se zadevi ločili in nato obe uredili. Kot je poudarila vodja hrvaške diplomacije, bo tudi pomembno, da Slovenija ne bo zadnja, ki bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo, ker bi to bilo slabo sporočilo, ki prihaja od soseda.

"Razen Slovenije trenutno ne obstaja niti ena sama država članica EU, katere zunanji minister bi dejal, da obstaja kakršen koli resen sum ali politična ovira za ratifikacijo," je še rekla Pusićeva, ki trdi, da bo do konca leta hrvaško pristopno pogodbo ratificiralo 20 držav članic EU. Izrazila je tudi upanje, da v aktualnem sporu med Zagrebom in Ljubljano ne bo znova potrebno posredovanje ameriške diplomacije.