Pomanjkanje sredstev in korupcija vzrok za luknjaste ceste v Latviji

Dokaz, da so latvijske ceste resnično slabe, so protestniki, ki so v začetku aprila miroljubno protestirali pred vladnim poslopjem v Rigi. Protestniki, sicer prebivalci majhne vasi Vecpiebalga, ki ima le 500 prebivalcev, so prišli opremljeni s transparenti, na katerih so zapisali vse mogoče sinonime za cestno luknjo. Od vlade zahtevajo popravilo ceste, ki vodi od vasi do prestolnice.

Cest niso popravili že več kot 30 let "Ceste predstavljajo veliko grožnjo danes, zvečer in jutri, tako pa bo ostalo, dokler ceste ne bodo obnovljene," je za Deutsche Welle povedal 37-letni odvetnik Marcis Locmelis, ki je organiziral protest pred vladnim poslopjem. Locmelis je razkril, da cest niso popravili že 30 let. "Razglašamo izredne razmere v državi, saj se moramo s to grožnjo nemudoma soočiti," je povedal. "Vlada mora uporabiti vso razpoložljivo tehnologijo za reševanje te težave in mora najti politično voljo, da stori nekaj za lokalno prebivalstvo," je še prepričan Locmelis.

Čeprav je Locmelis na spletu ustvaril prvo pobudo za reševanje cest, pa je bila njegova desetletna hčerka Loreta tista, ki je zaslužna za njen uspeh. Marca je namreč poslala pismo latvijskemu premierju Valdisu Dombrovskisu in ga prosila, naj popravijo slabe ceste, ki jih njena družina uporablja vsak dan. Loreta je premierju svetovala, naj obišče njihovo vas , vendar naj to stori s helikopterjem in tako prizanese svojemu avtomobilu.

Ceste postajajo nevarne za državljane "Odhajala sem na latvijsko tekmovanje, ko je avtobus zapeljal v cestno luknjo. Avtobus je skočil v zrak, padla sem s sedeža in se poškodovala. Velika luknja je tudi na cesti do glasbene šole. Moram se pripeti in se dobro držati, saj bi drugače lahko padla s sedeža," je za Deutsche Welle povedala Loreta. Regionalna cesta, ki povezuje mesti Cesis in Madona in gre skozi vas Vecpiebalga, je v resnično slabem stanju. Glede na podatke lokalne skupnosti se je na tej cesti zgodilo več kot 20 prometnih nesreč, in to samo v zadnjih sedmih mesecih.

Slabe prometne povezave pa imajo močan vpliv na ruralno prebivalstvo, ki v Latviji predstavlja kar 50 odstotkov vseh prebivalcev. V tretji najbolj revni državi članici Evropske unije številne ceste potrebujejo temeljito obnovo. "V našem interesu je, da vidimo ljudi, ki zahtevajo bolj kakovostne ceste in tako vršijo pritisk na naše politike," je povedal Janis Lange iz podjetja, ki skrbi za ceste. "Upam, da bodo dojeli, da so ceste naša prioriteta in da morajo najti način, kako financirati obnovo," je povedal Lange in dodal, da tako ni samo v Vecpiebalgi, ampak da bi morali obnoviti približno dva tisoč kilometrov regionalnih cest. Po njegovem mnenju bi morala vlada obuditi poseben sklad za obnovo ceste, ki ga je ukinila pred približno desetimi leti.

Za slabe ceste kriva tudi korupcija Novinar Paul Timrots, ki se je med zadnjimi primeri ukvarjal z varnostjo na cestah v Latviji, pa je prepričan, da ni težava v tem, da ni več sklada, iz katerega bi črpali sredstva za obnovo, temveč je težava v "posebnih" razmerjih med gradbenimi podjetji in vlado. "V bistvu gre za skupino ljudi, ki so diplomirali v istem času in ki si delijo pogodbe za obnovo cest, hkrati pa so oni tisti, ki opravljajo nadzor. Zelo so si blizu, kar pa nikoli ni dobro," je razkril za Deutsche Welle.

Timrots je še prepričan, da bi morala vlada pustiti, da se na razpis za obnovo cest prijavijo tudi podjetja iz Estonije in Litve, česar zdaj ne morejo. Vendar je Lange prepričan, da je prava težava v pomanjkanju sredstev. Vlada bo v letošnjem letu za obnovo cest namenila približno 230 milijonov evrov, kar je polovica, kolikor bi pravzaprav potrebovali. Latvija bi lahko sredstva prejela tudi iz evropskih skladov, vendar pa bi morala vlada za obnovo cest nameniti enako vsoto kot EU.

Obnova se bo začela prej, kot je bilo predvideno Medtem ko državljani nestrpno pričakujejo, da bo vlada za ceste namenila več sredstev, se bo podjetje latvijskih državnih cest lotilo obnove ceste, ki vodi iz Vecpiebalga v prestolnico. Sicer so obnovo načrtovali šele leta 2015, vendar so pohiteli, v večji meri zaradi protesta.