Sreda, 11. 11. 2020, 16.11
3 leta, 5 mesecev
Poleg Trumpa in Bidna je kandidiralo še več kot 1.200 kandidatov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,26
68
Jo Jorgensen je na volitvah zbrala le 1,2 odstotka podpore, a v pomembnih zveznih državah je dobila precej več glasov, kot je razlika med glasovi za Bidna in Trumpa.
V nedavnih ameriških predsedniških volitvah je poleg demokrata Joeja Bidna in republikanca Donalda Trumpa sodelovalo še več kot 1.200 drugih kandidatov. A poleg Bidna in Trumpa sta imela teoretične možnosti za zmago le še dva, Jo Jorgensen iz libertarne stranke, ki je zasedla tretje mesto, in Howie Hawkins iz stranke zelenih, ki je bil četrti. Nekateri špekulirajo, da je prav Jorgensenova Trumpu morda odščipnila zmago.
Pred tednom dni so v ZDA potekale predsedniške volitve, na katerih je po projekcijah ameriških medijev zmagal demokrat Joe Biden. Do zdaj je prejel dobrih 77 milijonov glasov (50,8 odstotka), kar je največ v zgodovini ameriških volitev. Njegov protikandidat, aktualni predsednik Donald Trump iz republikanske stranke, je prejel slabih 72 milijonov glasov (47,5 odstotka).
Glasovnice se še štejejo, do zdaj je Biden po projekciji agencije AP zbral 290 elektorskih glasov, Trump pa 217. Za zmago jih kandidat potrebuje 270, nedodeljenih je še 31 elektorskih glasov. Več o ameriškem volilnem sistemu v članku Kako volijo Američani.
Poleg Bidna in Trumpa je na volitvah sodelovalo še več kot 1.200 kandidatov, med njimi na primer tudi glasbenik Kanye West.
Prvi ameriški predsednik George Washington je edini neodvisni kandidat, ki je kadarkoli zmagal na predsedniških volitvah v ZDA.
Zaradi večinskega volilnega sistema, katerega posledica sta dve veliki stranki, nihče od preostalih več kot 1.200 kandidatov ni imel realnih možnosti za zmago. V vsej ameriški zgodovini je zmagal le en neodvisni kandidat, in sicer prvi ameriški predsednik George Washington.
Tudi teoretične možnosti sta imela na tokratnih volitvah le dva kandidata, in sicer Jo Jorgensen iz libertarne stanke in Howie Hawkins iz stranke zelenih.
Poleg Bidna in Trumpa sta namreč Jorgensenova in Hawkins edina, ki sta kandidirala v toliko zveznih državah, da bi v teoriji lahko zbrala 270 elektorskih glasov. Jorgensenova celo v vseh 50 zveznih državah in okrožju Kolumbija (ki ima prav tako pravico do elektorjev). Hawkins pa je kandidiral v 46 zveznih državah in okrožju Kolumbija.
Vsi drugi za izvolitev niso imeli niti teoretičnih možnosti. Kandidirali so le v nekaj zveznih državah ali celo le v posamezni državi. Kandidatura je namreč povezana s stroški, več zveznih držav kot pogoj pri vložitvi kandidature zahteva določeno število podpisov volivcev in pristojbino.
| Kandidat | Elektorski glasovi | Odstotek glasov | Število glasov |
|---|---|---|---|
| Joe Biden | 290 | 50,8 % | 77.036.112 |
| Donald Trump | 217 | 47,5 % | 71.962.923 |
| Jo Jorgensen | 0 | 1,2 % | 1.783.335 |
| Howie Hawkins | 0 | 0,2 % | 368.124 |
| Drugi kandidati | 0 | 0,3 % | 408.927 |
Jorgensenova, ki je zasedla tretje mesto, je do zdaj zbrala dobrih 1,78 milijona glasov (1,2 odstotka), Hawkins pa dobrih 368 tisoč, kar je 0,2 odstotka glasov. Vsi drugi kandidati so skupaj zbrali dobrih 408 tisoč glasov oziroma 0,3 odstotke, od tega glasbenik Kanye West okoli 60 tisoč.
Jorgensenova dobila precej več, kot je razlika med Bidnom in Trumpom
Čeprav Jorgensenova in Hawkins nista imela realnih možnosti za zmago, pa je v nekaterih državah Jorgensenova, 63-letna profesorica psihologije, prejela precej več glasov od razlike v številu glasov za Bidna in Trumpa.
V zvezni državi Georgia, ki ima 16 elektorjev in kjer bodo zaradi tesnega rezultata ponovno šteli glasove, po trenutnih rezultatih vodi Biden. A razlika med njim in Trumpom je le dobrih 12 tisoč glasov. Jorgensenova pa je v tej zvezni državi dobila dobrih 62 tisoč glasov.
Podobno je tudi v Arizoni, ki ima enajst elektorjev. Biden je po trenutnih rezultatih prejel slabih 13 tisoč glasov več kot Trump, Jorgensenova je zbrala dobrih 50 tisoč glasov.
V Pensilvaniji, ki ima 20 elektorskih glasov, leta 2016 pa je tam slavil Trump, je tokrat za okoli 47.500 glasov zmagal Biden. Jorgensenova je v Pensilvaniji dobila slabih 78 tisoč glasov.
Tudi v zvezni državi Wisconsin - država ima deset elektorjev - je leta 2016 slavil Trump, tokrat pa je za okoli 20 tisoč glasov zmagal Biden. Tudi v tej zvezni državi je Jorgensenova prejela več glasov, kot je razlika med Bidnom in Trumpom, in sicer dobrih 38 tisoč.
Če bi dovoljšen del teh glasov namesto k predstavnici libertarcev šel k Trumpu, bi Trump lahko ponovno zmagal na volitvah. Libertarna stranka namreč zagovarja nekatere politike, ki bi lahko bile privlačne bolj desnim, republikanskim volivcem, med drugim popolnoma prost trg in vitko državo.
Jorgensenova: Za poraz Trumpa so krivi republikanci
Jorgensenova je za lokalni mediji The Greenville News dejala, da njeni volivci in volivci drugih kandidatov niso odgovorni za poraz Trumpa, ampak so za poraz krivi le republikanci sami. Jezni naj bodo na tiste kandidate, ki niso izpolnili obljub, ki so jih dali med prejšnjo kampanjo, je dejala.
Kot je še povedala, ji je med kampanjo veliko ljudi reklo, da so leta 2016 volili Trumpa in da so bili navdušeni, potem pa Trump ni izpolnil njihovih pričakovanj.
Dodala je, da so njeni podporniki tako volivci, ki so na prejšnjih volitvah podprli Trumpa, kot volivci, ki so podprli Hillary Clinton.
Profesor: Morda je igrala vlogo, a to ni pomembno
Kenneth Mayer, profesor politologije na Univerzi v Wisconsinu, je pred dnevi za Reuters dejal, da je mogoče, da je Jorgensenova igrala vlogo pri Trumpovem porazu, a da tega nikakor ne moremo vedeti in da to pravzaprav tudi ni pomembno. "Izidi volitev so izidi volitev," je še dejal.
Tudi sicer drugi kandidati redko vplivajo na rezultat predsedniških volitev. Redka izjema se je zgodila leta 2000, ko je kandidat Ralph Nader na Floridi dobil 97 tisoč glasov, republikanec George W. Bush pa je demokrata Ala Gora premagal za le 537 glasov, je še povedal Mayer. Prav Florida, ki ima 25 elektorskih glasov, je bila takrat ključna za Bushevo zmago.
Video: Planet TV
68