Ponedeljek, 2. 11. 2020, 22.27
4 leta
Kako volijo Američani
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,76
9
Američani predsednika ne volijo neposredno, ampak to zanje naredijo delegati oziroma elektorji, ki so večinoma izvoljeni po večinskem volilnem sistemu. V ZDA zato ne zmaga vedno kandidat, ki dobi največ glasov volivcev. Doslej se je tak scenarij zgodil petkrat, nazadnje na prejšnjih volitvah leta 2016. V članku o volilnem sistemu v ZDA pišemo tudi o tem, da elektorji včasih ne sledijo volji volivcev.
Danes bodo v ZDA volili predsednika. Za eno od najpomembnejših funkcij na svetu se bosta pomerila zdajšnji predsednik, republikanec, Donald Trump, in demokrat Joe Biden.
Biden po javnomnenjskih anketah vodi, a tudi zaradi posebnega volilnega sistema to še ni zagotovilo za zmago.
Američani predsednika ne volijo neposredno, ampak volijo tako imenovani elektorski kolegij. Elektorski kolegij, ki je sestavljen iz 538 elektorjev, pa potem izvoli predsednika države. Za zmago predsedniški kandidat potrebuje večino elektorskih glasov, torej najmanj 270.
Vsaka od 50 zveznih držav ima določeno število elektorjev, njihovo število pa določijo glede na število prebivalcev. Število elektorjev vsakih deset let prilagodijo številu prebivalstva določene zvezne države, skupno število elektorjev pa se ne spreminja.
Poleg zveznih držav je do elektorjev upravičeno tudi glavno mesto Washington oziroma Okrožje Kolumbija (Washington D. C.) – v tem okrožju volijo tri elektorje.
Največ elektorjev, 55, ima Kalifornija, sledijo Teksas z 38 elektorji ter Florida in New York, ki jih imata po 29.
Zmagovalec pobere vse
Elektorji so v vseh zveznih državah razen dveh izvoljeni po večinskem volilnem sistemu, kar pomeni, da zmagovalec v neki zvezni državi dobi glasove vseh elektorskih glasov. Glasovi za elektorje protikandidata pa gredo v nič, tudi če na primer volitve v zvezni državi izgubi za le en glas.
Po drugačnem volilnem sistemu volijo le v Nebraski in Mainu, pa še tu po dva elektorja iz vsake države dobi zmagovalec, preostale elektorje pa izvolijo po posameznih kongresnih okrožjih. Ti so v Nebraski trije – ta zvezna država ima tako skupaj pet elektorjev –, v Mainu pa dva (država ima štiri elektorje).
Poleg Trumpa in Bidna kandidira še več kot 1.200 kandidatov
Poleg Bidna in Trumpa na tokratnih volitvah kandidira še 1.214 drugih kandidatov. A možnosti za zmago na volitvah imata le kandidata dveh največjih strank.
V vsej ameriški zgodovini je zmagal le en neodvisni kandidat, in sicer prvi ameriški predsednik George Washington.
Hillary Clinton je leta 2016 dobila skoraj tri milijone več glasov, a je vseeno zmagal Donald Trump.
Clintonova prejela skoraj tri milijone več glasov, a zmagal je Trump
Večinski volilni sistem, po katerem v ZDA volijo elektorje, lahko privede do scenarija, ko predsednik postane kandidat, ki ga je volilo manj volivcev. To se je nazadnje zgodilo na prejšnjih volitvah leta 2016, ko je Hillary Clinton prejela več kot 2,8 milijona več glasov kot njen protikandidat Donald Trump, a je predsednik ZDA vseeno postal Trump. Prejel je namreč več glasov elektorjev, in sicer 304, medtem ko jih je Clintonova 227.
Takšen scenarij se je doslej v več kot 230-letni zgodovini ameriških predsedniških volitev ponovil petkrat. Poleg Trumpa na zadnjih volitvah so predsedniki, ki niso dobili večine glasov volivcev, postali še John Quincy Adams leta 1824, Rutherford B. Hayes leta 1876, Benjamin Harrison leta 1888 in George W. Bush leta 2000.
Nezvesti elektorji: ko elektorji ne sledijo volji ljudstva
Načeloma elektorji sledijo volji volivcev, večinoma gre namreč za člane oziroma simpatizerje demokratske oziroma republikanske stranke, ki se zavežejo, da bodo sledili volji svojih demokratskih oziroma republikanskih volivcev. A elektorji iz nekaterih držav se lahko odločijo tudi drugače, se pa to zgodi zelo redko.
Takšna ureditev, ko imajo elektorji možnost, da se odločijo drugače, kot jim narekujejo volivci, izvira iz strahu, da bi se na čelo ZDA povzpel tiran ali kakšen drug neprimeren kandidat, elektorji pa bi potem lahko izkoristili možnost, da spremenijo voljo ljudstva.
Po podatkih organizacije FairVote je bilo do zdaj na vseh 58 predsedniških volitvah v ZDA skupaj oddanih 23.507 elektorskih glasov, od tega pa le 90 takšnih, ki so jih elektorji oddali v nasprotju z voljo volivcev.
V večini zveznih držav elektorje h glasovanju za svoje kandidate zavezuje zakon – ponekod so predvidene tudi kazni za napačno glasovanje. V 17 državah pa takšnih zakonov ni in se lahko elektorji vsaj v teoriji odločijo po svoji vesti. Takšnim elektorjem v ZDA rečejo "faithless electors" (kar bi lahko prevedli kot nezvesti elektorji).
Clintonovo prikrajšali za pet glasov, Trumpa za dva
Tudi na zadnjih volitvah leta 2016 so se pojavili nezvesti elektorji, in sicer jih je bilo deset, a na rezultat volitev niso vplivali.
Tri nezveste glasove od desetih so pozneje razveljavili na podlagi zakonov zveznih držav, iz katerih so prihajali elektorji, glasovi pa so bili vrnjeni kandidatu, ki so ga izbrali volivci.
Sedem nezvestih elektorjev pa je svoj glas lahko oddalo v nasprotju z voljo ljudstva, dva v škodo Trumpa in sedem v škodo Clintonove. Nihče od teh glasu sicer ni oddal nasprotniku, torej da bi demokratski elektor namesto za Clintonovo volil za Trumpa ali obratno. Tudi sicer se je samo enkrat zgodilo, da bi elektor volil svojega nasprotnika, in sicer leta 1796, navaja organizacija FairVote.
Leta 2016 je tako od petih demokratskih elektorjev namesto za Clintonovo eden volil za Bernieja Sandersa, eden za Faith Spotted Eagle, trije pa za Colina Powlla. Od dveh nezvestih republikanskih elektorjev pa je eden namesto za Trumpa volil za Rona Paula, drugi pa za Johna Kasicha.
Nezvesti elektorji pa bi lahko imeli veliko vlogo na aktualnih volitvah, če bi bil rezultat zelo tesen.
Kaj bo sledilo volitvam
Ker je ogromno volivcev – okoli sto milijonov – volilo po pošti, se lahko zgodi, da rezultati ne bodo znani nekaj ur po zaprtju volišč, kot je to običajno. Štetje teh glasovnic bi lahko v posameznih državah trajalo tudi več dni. Za primerjavo, na zadnjih volitvah leta 2016 je bilo vseh volivcev skupaj 136,5 milijona. Letos se ocenjuje, da bi vseh volivcev skupaj lahko bilo več kot 150 milijonov.
Na rezultat bo morda treba počakati v primeru, če bo izid tesen, stranki pa bi se lahko po pravico zatekli tudi na sodišče, kar bi še zavleklo razglasitev novega predsednika ZDA.
Po načrtih naj bi sicer sicer volilne komisije zveznih držav najkasneje do začetka decembra potrdile izide volitev. Do 8. decembra naj bi komisije določile elektorje, ki naj bi nato 14. decembra volili predsednika. Predsednik pa bo po načrtih prisegel 20. januarja 2021.
Hkrati s predsedniškimi volitvami bodo v ZDA potekale tudi volitve 435 članov predstavniškega doma zveznega kongresa in 33 senatorjev. Volili bodo tudi državne guvernerje ter predstavnike lokalnih oblasti in odločali o vrsti referendumskih pobud.
Preberite še:
9