SiolNET. Novice Svet
3,89

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Volivci opravili svoje, zdaj so na vrsti elektorji #volitveZDA

3,89

termometer

volitve ZDA
Foto: Reuters

Čeprav v veliki večini elektorji sledijo volji volivcev, pa se v redkih primerih odločijo tudi drugače. To jim v posameznih zveznih državah omogoča tudi zakonodaja. Na prejšnjih volitvah je bilo kar deset takšnih elektorjev, nikoli do zdaj pa takšni glasovi niso spremenili končnega rezultata volitev in le enkrat v zgodovini ameriških volitev je elektor glasoval za svojega glavnega protikandidata.

V ključnih ameriških zveznih državah še štejejo glasovnice s torkovih predsedniških volitev. Bolje kaže demokratu Joeju Bidenu, čeprav tudi aktualni predsednik, republikanec Donald Trump, še ni odpisan.

Predsednika ne volijo neposredno

Volivci v ZDA predsednika in podpredsednika ne volijo neposredno, ampak volijo tako imenovani elektorski kolegij. Elektorski kolegij, ki je sestavljen iz 538 elektorjev, potem izvoli predsednika države. Za zmago predsedniški kandidat potrebuje večino elektorskih glasov, torej najmanj 270. Več o ameriškem volilnem sistemu v članku Kako bodo volili Američani.

Načeloma elektorji sledijo volji volivcev, saj jih izberejo politične stranke in gre večinoma za njihove zveste člane oziroma podpornike. Na tokratnih volitvah bo na primer ena od 29 demokratskih elektorjev iz zvezne države New York predsedniška kandidatka demokratov na prejšnjih volitvah Hillary Clinton.

Joe Biden. Donald Trump. Foto: Reuters

K "pravilnemu" glasovanju jih ponekod zavezuje zakon

Elektorji se zavežejo, da bodo sledili volji svojih (demokratskih oziroma republikanskih) volivcev. V 33 zveznih državah in okrožju Kolumbija v Washingtonu pa elektorje h glasovanju za svoje kandidate zavezuje še zakon, navaja neprofitna organizacija FairVote, ki se v ZDA zavzema za volilno reformo.

Od tega sicer kar v 16 zveznih državah in Okrožju Kolumbija za drugačno glasovanje elektorjev ni predvidena sankcija ali kakšen drug mehanizem, ki bi omogočil, da bi bil takšen glas razveljavljen. V preostalih državah je za drugačno glasovanje predvidena kazen (v zvezni državi Nova Mehika celo zaporna) oziroma se takšen glas razveljavi ali pa se zamenja elektor, ki potem glasuje, kot so odločili volivci v njegovi zvezni državi.

Sedemnajst držav, kjer se elektorji odločijo po svoji vesti

V 17 zveznih državah – med njimi sta tudi Teksas in Pensilvanija - pa tovrstnih zakonov ni in se lahko elektorji odločijo po svoji vesti.

Ureditev, da imajo elektorji možnost, da se odločijo drugače, kot jim narekujejo volivci, izvira iz strahu, da bi se na čelo ZDA povzpel tiran ali kakšen drug neprimeren kandidat, elektorji pa bi potem lahko izkoristili možnost, da spremenijo voljo ljudstva.

Elektorjem, ki se odločijo drugače, kot so jim naložili volivci, v ZDA rečejo "faithless electors" (kar bi lahko prevedli kot nezvesti elektorji).

Glasovali drugače, ker so želeli poslati sporočilo

Po podatkih organizacije FairVote je bilo do zdaj na vseh 58 predsedniških volitvah v ZDA skupaj oddanih 23.507 elektorskih glasov, od tega pa le 90 takšnih, ki so jih elektorji oddali v nasprotju z voljo volivcev.

Nikoli do zdaj sicer ti glasovi niso spremenili končnega rezultata volitev in le enkrat je elektor glasoval za svojega glavnega protikandidata, in sicer leta 1796, ko sta se pomerila Thomas Jefferson in John Adams, ki je na koncu zmagal. Elektor, ki je bil zavezan Adamsu, je dal glas Jeffersonu, a to izida ni spremenilo.

Kar 63 nezvestih elektorjev je bilo na volitvah leta 1872. Imeli so utemeljen razlog za spremembo glasu, njihov predsedniški kandidat Horace Greeley je namreč umrl.

Elektor se lahko tudi zmoti

Leta 2004, ko se je George W. Bush pomeril z Johnom Kerryjem, se je elektor iz Minnesote najverjetneje zmotil in zato oddal drugačen glas od pričakovanega. Predsedniški glas je namreč namenil Johnu Edwardsu, ki je bil demokratski podpredsedniški kandidat. Da se je zmotil, nakazuje podatek, da je za podpredsednika prav tako obkrožil Edwardsa.

Večinoma so nezvesti elektorji glasovali za druge predsedniške kandidate bolj zaradi sporočila, ki so ga s tem poslali javnosti, kot pa zato, ker bi želeli spremeniti izid volitev.

Elektorji lahko sicer volijo tudi posameznike, ki sploh niso na kandidatni listi. To se je zgodilo na prejšnjih volitvah leta 2016, ko sta se pomerila Hillary Clinton in Donald Trump.

Donald Trump in Hillary Clinton Foto: Reuters

Na prejšnjih volitvah deset nezvestih elektorjev

Na prejšnjih volitvah je bilo kar deset nezvestih elektorjev, na rezultat pa niso vplivali. Tri glasove so pozneje razveljavili na podlagi zakonov zveznih držav, iz katerih so prihajali elektorji, glasovi pa so bili vrnjeni kandidatu, ki so ga izbrali volivci.

Sedem nezvestih elektorjev je leta 2016 svoj glas lahko oddalo v nasprotju z voljo ljudstva, dva v škodo Trumpa in sedem v škodo Clintonove.

Nihče od teh glasu sicer ni oddal nasprotniku, torej da bi demokratski elektor namesto za Clintonovo volil za Trumpa ali obratno.

Leta 2016 je tako od petih demokratskih elektorjev namesto Clintonovo eden volil Bernieja Sandersa, eden Faith Spotted Eagle, trije pa Colina Powlla.

Od dveh nezvestih republikanskih elektorjev pa je eden namesto Trumpa volil Rona Paula, drugi pa Johna Kasicha.

Pri tesnem izidu je zvestoba elektorja še pomembnejša

Povsem verjetno je, da bo rezultat na tokratnih predsedniških volitvah zelo tesen, pri takšnem izidu pa je zvestoba vsakega elektorja še pomembnejša. Če bi predsednik zmagal z le enim elektorskim glasom več, kar je povsem realen scenarij, bi bilo dovolj, da bi le eden od elektorjev glasoval drugače, se vzdržal ali pa celo zmotil, pa nobeden od kandidatov ne bi dobil potrebne večine.

Tak scenarij se sicer glede na več kot 230-letno zgodovino ameriških predsedniških volitev zdi malo verjeten.

Če ni večine, predsednika izvoli predstavniški dom

Če noben predsedniški kandidat ne dobi potrebne večine elektorskih glasov, predsednika izvoli predstavniški dom ameriškega kongresa, pri čemer ima vsaka zvezna država en glas. V vsej zgodovini ameriških predsedniških volitev se je to zgodilo dvakrat, in sicer v leta 1800 in 1824. V nobenem od teh dveh primerov pa se takšen scenarij ni zgodil zaradi nezvestih elektorjev.

So pa nezvesti elektorji enkrat skoraj vplivali na izid volitev podpredsednika. Triindvajset demokratskih elektorjev leta 1836 ni hotelo glasovati za demokratskega podpredsedniškega kandidata Richarda M. Johnsona, saj so mu zamerili ljubezensko zvezo s sužnjo.

Johnsonu je v elektorskem kolegiju zmanjkal en glas, tako da je o podpredsedniku odločal senat, ki pa je Johnsona na koncu izvolil. (Kandidate za podpredsednike, ki ne dobijo večine med elektorji v nasprotju s predsedniškimi kandidati voli senat, ne predstavniški dom).

NA KATERIH PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH SO SE POJAVILI NEZVESTI ELEKTORJI
Leto volitev Vodilna kandidata Št. nezvestih glasov
2016 Trump vs. H. Clinton 10 (trije razveljavljeni)
2004 G. W. Bush vs. Kerry 1
2000 Bush vs. Gore 1
1988 G. H. W. Bush vs. Dukakis 1
1976 Carter vs. Ford 1
1972 Nixon vs. McGovern 1
1968 Nixon vs. Humphrey 1
1960 Kennedy vs. Nixon 1
1956 Eisenhower vs. Stevenson 1
1948 Truman vs. Dewey 1
1872 Grant vs. Greeley 63
1820 Monroe (brez protikandidata) 1
1808 Madison vs. Pinckney 6
1796 Adams vs. Jefferson 1

Vir: FairVote

Preberite še:

Donald in Melania Trump Novice Kako volijo Američani

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 4
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin