Plin, ki lahko ubije v manj kot 15 minutah

Živčni plini lahko ubijejo zelo hitro. Po izpostavljenosti smrtni koncentraciji sarina smrt nastopi v od eni do 15 minutah. Prvi simptomi vključujejo slinjenje, zoženje zenic ter občutek tiščanja v prsnem košu. Pri visokih dozah plina se mišice stiskajo, trzajo in krčijo. Ob vse pogostejšem trzanju mišic iz nosa in ust priteče sluz, žrtve pa doživijo neke vrste epileptični napad.

Sarina ni lahko uporabiti kot orožje. Za doseganje maksimalne mogoče smrtonosnosti ga je treba razpršiti v majhne kapljice, manjše od širine človeškega lasu. Takšni delci se z lahkoto absorbirajo v pljuča, vendar so dovolj težki, da se jih ne da izdihati ven. Kult Aum Shinrikyo je leta 1995 na tokijski podzemni železnici s tekočim sarinom ubil 12 ljudi. Če bi iz sarina naredili bolj učinkovito orožje, bi bilo žrtev lahko nekaj sto. Obstojnost sarina na terenu je odvisna od vremenskih razmer. Smrtne ali nevarne koncentracije v zraku se lahko pri ugodnih vremenskih razmerah pojavijo na oddaljenosti od 15 do 25 metrov od kraja uporabe.

Kerry: Imamo dokaze o uporabi sarina Živčni plini preprečujejo delovanje encimov, ki so pomembni za normalno funkcioniranje živcev. Encim, acetilholinesteraza, prekine prenos živčnega signala med celicama, kar povzroči nevrološke težave. Živci so nenehno v stanju delovanja, mišice, tudi srce in tiste, ki nadzirajo dihanje, pa se nenehno krčijo, kar lahko na koncu pomeni tudi smrt organizma. Smrtonosne so že manjše doze živčnih plinov, ob majhni izpostavljenosti pa ljudje lahko preživijo.

Ameriški državni sekretar John Kerry je pred dnevi zagotovil, da imajo ZDA dokaze o uporabi sarina v predmestju Damaska. To naj bi dokazovali vzorci las in krvi, ki so jih ZDA pridobile od tistih, ki so se prvi odzvali na terenu, vendar pa vsi strokovnjaki niso prepričani, saj sarin pušča sledi na oblekah žrtev in vpliva tudi na druge navzoče.

Režim, obtožen uporabe belega fosforja Opozicijski voditelji so sirsko vlado v preteklosti večkrat obtožili uporabe belega fosforja, ki lahko topi kožo več ur. Sirska vlada ima lahko še eno kategorijo kemičnega orožja – dušljivce, ki vključujejo klorov plin. Dušljivci, prvič v večjih količinah uporabljeni med prvo svetovno vojno v bitki pri Ypesu, ubijejo precej počasneje kot živčni plini. Simptomi se pojavijo v od dveh do štirih urah, smrt pa nastopi po približno 24 urah. Ti plini delujejo neposredno na alveolo-kapilarno membrano, kar sproži močno vnetno reakcijo s posledičnim pljučnim edemom. Človeka ubijejo, ker sprožijo nabiranje tekočine v pljučih. Gre za t. i. utopitev na kopnem, ko žrtev ne more dihati.

Med kemično orožje se uvrščajo še mehurjevci, ki povzročajo grde opekline z iperitom oziroma gorčičnim plinom. Iperit slabo hlapi, zato ga je mogoče uspešno uporabiti v tekoči ali parni obliki. Plin se dolgo zadržuje v zraku, na zemlji in v zaprtih prostorih. Zelo hitro prodira skozi različne materiale, kot so tekstil, lepenka, tanka guma, koža ... Slepota, poškodovana pljuča in zaviranje delovanja kostnega mozga so med posledicami pri izpostavljenosti nesmrtonosnim odmerkom.

Krvni bojni strupi, kot je arzin, povzročajo odpoved ledvic, cianogen klorid in vodikov cianid pa preprečujejo izrabo kisika v celicah, kar povzroči histotoksično hipoksijo (nezadostno preskrbo tkiv s kisikom). Med glavne razrede kemičnega orožja se uvrščajo še dražljivci, med katere spada tudi solzivec, ki povzročajo močno draženje očesne veznice in/ali sluznice dihal, ter bljuvalci, ki delujejo podobno kot dražljivci, le da imajo zakasnelo in daljše delovanje, kar povzroči splošno slabost.

Med kemično orožje se prišteva še razne druge snovi, ki se uporabljajo za različne vojaške namene, kot so zažigalna sredstva, herbicide, snovi z dimnim učinkom in psihotropne snovi. Sirija ni med podpisnicami konvencije o kemičnem orožju, ki prepoveduje razvoj, pridelavo, pridobivanje, skladiščenje in uporabo tega orožja.