Planet TV: Časa za ratifikacijo zmanjkuje

Če naša država tega ne bo storila v prvi polovici leta, kot to pričakuje vsa Evropa, bo Hrvaška 1. julija ostala pred vrati Unije. Jutri zvečer bosta tako v Bruslju zunanja ministra obeh držav Karl Erjavec in Vesna Pusić poskušala rešiti dolgoletno vprašanje hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. Rešitev težav, ki je ključna za pravočasno slovensko ratifikacijo, je po besedah ministra Erjavca blizu.

Erjavec v zvezi s tem poudarja, da gre za vprašanje, ki ga je treba reševati v okviru nasledstvenih pogovorov, in da jima s Kosorjevo tega ne bo uspelo rešiti v prihodnjih dneh, mogoča pa je rešitev v februarju. Kot pravi Erjavec, so stvari tehnično razjasnjene, zdaj je treba sprejeti še politično odločitev.

Pusićeva: Rezervnega načrta ni Na Hrvaškem so pred jutrišnjim srečanjem optimistični in vsaj na videz pripravljeni na popuščanje. Kot je dopoldne povedala ministrica Pusićeva, je Zagreb pripravljen umakniti pooblastila hrvaškim bankam za tožbe proti nekdanji in novi ljubljanski banki na hrvaških sodiščih. To je zahteva Slovenije, ugodili pa ji bodo le, če Ljubljana privoli v alternativno reševanje spora. Rezervnega načrta ni, poudarjajo, če slovenske ratifikacije ne bo, Hrvaška pač ne bo šla v Unijo.

Swoboda: Največji poraženec bo Slovenija Hannes Swoboda, vodja politične skupine socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu in dolgoletni poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško, pa je danes na kratkem obisku v Sloveniji zažugal z besedami: poražencev bo več, a največji bo Slovenija.

Najugodnejši bi bil sporazum Drnovšek-Račan V najslabšem primeru bo slovenska samo polovica Piranskega zaliva, najugodnejša pa bi lahko bila meja po sporazumu Drnovšek-Račan. S tem bi Slovenija dobila nadzor nad vsem zalivom, do Savudrije, kot je bilo to do 25. junija 1991. Arbitražni kompromis Sloveniji zagotavlja tudi stik z odprtim morjem ali izhod nanj. V praksi to pomeni dostop do razvpite točke 5.

Do nje bi po najugodnejši različici prišli po tako imenovanem dimniku, če pa bi ostal zaliv razdeljen na pol, bi Hrvaška morala omogočiti precej daljši koridor. Marko Pavliha v zvezi s tem poudarja, da bi morala v pogajanjih Slovenija nastopati bolj samozavestno in načrtno zahtevati več, kot je uresničljivo.