Četrtek, 30. 11. 2017, 15.39
6 let, 4 mesece
Perujski kmet zaradi posledic globalnega segrevanja toži nemško energetsko podjetje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,23
Nemško sodišče je danes razsodilo, da bo prisluhnilo perujskemu kmetu, ki toži nemškega energetskega velikana RWE zaradi posledic podnebnih sprememb v Andih. Njegova tožba je utemeljena, odločitev sodnikov na regionalnem sodišču v severozahodnem mestu Hamm povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Saul Luciano Lliuya trdi, da mora RWE kot eden od največjih svetovnih proizvajalcev ogljikovega dioksida nositi del stroškov za zaščito njegovega domačega mesta Huaraz. Mesto ogroža ledeniško jezero, ki bi lahko zaradi prenapolnjenosti poplavilo tudi posestvo in imetje Lliuye.
Je mogoče izmeriti in izračunati prispevek RWE k verigi dogodkov?
Prvo zaslišanje pred sodiščem je potekalo sredi novembra, do danes pa sta imeli obe strani čas, da predstavita dodatne argumente, na podlagi katerih je sodišče odločilo o nadaljnjih korakih. Danes so sodniki poudarili, da morajo tudi tisti, ki ravnajo v skladu z zakonodajo, odgovarjati za povzročeno premoženjsko škodo.
Sodišče se bo zdaj obrnilo na strokovnjake, ki bodo presodili, ali je mogoče izmeriti in izračunati prispevek RWE k verigi dogodkov, o katerih poroča Lliuya. Strokovnjaki bodo tako morali s številko ovrednotiti krivdo RWE, cifra pa bi lahko bila drugačna od trditev Perujca, so dodali.
"To je ogromen uspeh ne le zame, ampak za ljudi mesta Huaraz in povsod po svetu, kjer so ogroženi zaradi podnebnih sprememb," je sporočil Lliuya. Nemški mediji so njegov boj proti RWE že označili za boj Davida proti Goljatu.
V Peruju je 71 odstotkov vseh svetovnih tropskih ledenikov, ki so vir pitne vode za milijone ljudi. Po podatkih Svetovne banke so v zadnjih 30 letih perujski ledeniki izgubili 22 odstotkov površine.
"Zgodovinski preboj globalnega pomena"
Nevladna organizacija Germanwatch, ki pomaga Lliuyi, je poudarila, da gre za "zgodovinski preboj globalnega pomena". "Veliki proizvajalci toplogrednih plinov bodo morali poskrbeti za zaščitne ukrepe proti podnebni škodi," so prepričani.
Nemška politika je v zadnjem času precej razdeljena glede tega, kako uravnotežiti podnebno ukrepanje in gospodarsko rast. Vlada kanclerke Angele Merkel je zagnala energetsko tranzicijo, ki naj bi državo popeljala na pot rabe obnovljivih virov energije, a je napredek počasen. Državo so pretresli tudi škandali, povezani z avtomobilskimi proizvajalci, ki so s svojimi vozili goljufali na okoljskih testih.
To je termoelekrtarna nemškega energetskega velikana RWE. Po študiji iz leta 2013 je RWE odgovoren za 0,5 odstotka globalnih izpustov toplogrednih plinov od začetka industrializacije.
RWE: Eno samo podjetje ne more biti krivo za konkretne posledice podnebnih sprememb
V RWE trdijo, da eno samo podjetje ne more biti krivo za konkretne posledice podnebnih sprememb. Ob tem so izpostavili tudi svoje prizadevanje za bolj zeleno prihodnost in poudarili, da ne vedo, zakaj je kmet izpostavil prav njih.
Lliuya sicer od RWE terja 17 tisoč evrov za postavitev protipoplavne zaščite na jezeru. Prav tako želi povrnitev 6.384 evrov, ki jih je v ukrepe do zdaj vložil sam. Svojo tožbo je osnoval na podlagi študije iz leta 2013, ki je ugotovila, da je RWE odgovoren za 0,5 odstotka globalnih izpustov toplogrednih plinov od začetka industrializacije.
Poskusov tožb zaradi škode, ki jo povzročajo proizvajalci toplogrednih plinov, je po svetu vse več. Tako Greenpeace na primer toži norveško vlado, ker je naftnim podjetjem dovolila dostop do Arktičnega oceana. Trdijo, da vlada s tem krši ustavno pravico do zdravega okolja in deluje v nasprotju s pariškim sporazumom.
