Sreda, 24. 7. 2013, 21.01
8 let, 7 mesecev
Pahor na Brdu spet zbira ves Balkan
Predsednik Pahor ima glede Brda očitno ambicijo, da to postanejo vrata v Evropsko unijo za Zahodni Balkan. Na Brdu naj bi namreč Zahodni Balkan dobil neke vrste zagotovilo, da bo v Unijo enkrat vstopil, čeprav se ve, da po vstopu Hrvaške na evropski strani za širitev ni navdušenja.
Srbija, Črna gora, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Albanija predstavljajo šesterico držav, ki na evropskem zemljevidu še vedno tvorijo črno luknjo. Gre za države, ki jim je skupno to, da je tam mir zelo krhek, tako kot tudi politična stabilnost, poleg vsega pa se soočajo še z vedno večjo socialno bombo. Hrvaška, ki je bila pred tremi leti, ko je Pahor kot predsednik vlade gostil tako srečanje, ena izmed udeleženk, je danes članica Evropske unije. Njen predsednik Josipović pa skupaj s Pahorjem organizator srečanja.
Vse preostale čaka dolga pot do Bruslja, če pot sploh še obstaja. Države so v zelo različnih fazah približevanja Evropski uniji.
Srbija je status kandidatke za vstop v Evropsko unijo dobila šele lani. Na junijskem srečanju v Bruslju je bilo določeno, da se lahko pogajanja o vstopu začnejo prihodnje leto, ker je Srbija privolila v normalizacijo odnosov s Kosovim.
- V Bosni in Hercegovini pogajanja za vstop že potekajo, a so v mrtvem teku. Bruselj je zaskrbljen predvsem zaradi etničnih sporov, korupcije, organiziranega kriminala in nestabilnega političnega okolja.
- Črna gora je pogajanja za vstop v Unijo začela junija lani. V Bruslju pravijo: "Podgorica mora okrepiti vladavino prava, premagati organiziran kriminal in korupcijo ter ljudem omogočiti svobodo izražanja.
- Makedonija je bila za kandidatko potrjena že davnega leta 2005. Zdaj ji predvsem spor z Grčijo zaradi imena onemogoča začetek pristopnih pogajanj. Kosovo in Albanija imata status potencialnih kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Torej uradno sploh še nista kandidatki.
Danes bodo torej na Brdu predsedniki vseh teh držav stopili skupaj in predvidoma posneli skupinsko fotografijo. Že to je dosežek, neuradno navajajo viri, skupaj na eno mesto spraviti Balkan.
Vsi ti predsedniki naj bi se, če bo srečanje uspešno, v skupni deklaraciji zavezali k spravi, stabilnosti in k reformam. K evropski perspektivi, torej.
Nekoliko lažje bo verjeti, da ne gre samo za prazne obljube, zaradi prisotnosti francoskega predsednika – predsednika druge največje evropske države, ki nekako kroji evropsko zunanjo politiko. A Hollande bo težko zelo prepričljiv. V Franciji se namreč krepi protievropsko razpoloženje, širitvi pa Francozi odkrito nasprotujejo.
Da bo Zahodni Balkan, kot se zdaj imenuje ta črna luknja na evropskem zemljevidu, vsaj dobil upanje, da vrata v Bruselj, ne glede na to, da se zdaj zdijo zaprta, niso zaklenjena.