Zaradi padanja cene nafte so ameriška naftna podjetja tako rekoč padla v lastno past. Z novimi metodami črpanja nafte so spodbudila padec cen, zdaj pa je cena že tako nizko, da ogroža njihov obstoj.
"Opec je napovedal vojno ameriški industriji." Tako je Scott Sheffield, prvi mož ameriške naftne družbe Pioneer Natural Resources, dramatično opisal odločitev omenjene organizacije držav izvoznic nafte, ki se na svojem zadnjem zasedanju konec novembra ni odločila za zmanjševanje kvot načrpane nafte.
Kje se bo ustavilo padanje cen nafte?
Ta odločitev je še bolj potisnila ceno nafte navzdol. Pojavljajo se ugibanja, kje se bo cena sploh ustavila. Trenutno je cena sodčka ameriške nafte okoli 56 dolarjev (okoli 45 evrov), pojavljajo pa se tudi napovedi, da se bo cena nafte prihodnje lete še znižala – celo na 35 dolarjev (28 evrov).
Od poletja do danes se je cena nafte znižala za več kot tretjino. To nižanje je bilo posledica dveh začetnih dejavnikov. Manjših potreb po nafti zaradi gospodarske recesije in nove metode črpanja nafte iz skrilavca s hidravličnim lomljenjem (t. i. fracking), ki je sprožila razcvet ameriške naftne industrije.
Vlagatelji so v pričakovanju mamljivih zaslužkov drli v naftno industrijo
Pričakovanje o bajnih zaslužkih je v ameriško naftno industrijo potegnilo številna podjetja in vlagatelje. V črpanje nafte so se po letu 2010 preusmerila tudi številna podjetja, ki so se prej ukvarjala izključno s pridobivanjem zemeljskega plina, piše časnik Financial Times.
Toda padec cen nafte grozi, da bodo številne ameriške naftne družbe propadle. Plat zvona bijejo zlasti družbe, ki so najele ogromna posojila in so prezadolžene. Umikajo se tudi vlagatelji.
Veliki bodo "pojedli" majhne
Na varnem so le družbe, ki so nizko zadolžene oziroma dovolj velike, da lahko preživijo negotovost na naftnem trgu. Toda tudi te družbe bodo morale znižati stroške in zategniti pas.
Ameriška naftna industrija bo verjetno doživela tudi koncentracijo – večja podjetja bodo prevzela manjša, tako da bodo na koncu v ameriškem naftnem poslu ostale le najmočnejše in največje družbe.
Se bo ameriško črpanje nafte zmanjševalo?
Kakšni bodo učinki padca cen nafte na ameriško črpanje nafte? Kot pravi ekonomist Philip Verleger, se bo stopnja povečanja ameriškega črpanja nafte upočasnila.
Tudi če bo cena sodčka nafte 50 dolarjev (40 evrov, op. p.), se črpanje verjetno ne bo zmanjševalo, ampak bo ostajalo na isti ravni. Trenutno Američani načrpajo okoli devet milijonov sodčkov na dan. Svoje nafte na izvažajo, saj Američani na dan potrebujejo 19 milijonov sodčkov nafte.
Kaj imajo za bregom Savdijci
Američani so s povečanjem črpanja nafte na dobri poti, da zelo kmalu postanejo država z največ načrpane nafte na svetu ter za seboj pustijo Savdsko Arabijo (okoli deset milijonov sodčkov na dan) in Rusijo (okoli 11 milijonov sodčkov na dan). Po nekaterih virih so se sicer Američani z 12 milijoni sodčkov na dan že povzpeli na prvo mesto.
Prav Savdijci, glavna sila arabsko-sunitskega sveta, znotraj Opeca najbolj nasprotujejo zniževanju kvote načrpane nafte, saj skušajo s padanjem cen nafte zavreti ameriško konkurenco.
Savdijci črpajo nafto poceni, Američani drago
Savdijci si namreč lahko privoščijo padanje cen nafte, saj imajo stotine milijard deviznih rezerv, poleg tega je črpanje nafte najcenejše prav na Arabskem polotoku – stroški črpanja so okoli sedem evrov na sodček surove nafte, skupni pa okoli 14 evrov na sodček (vir: U.S. Energy Information Administration).
Za primerjavo: stroški črpanja nafte v ZDA znašajo od deset do 11 evrov na sodček, skupni (všteti še stroški iskanja) pa od 27 do 41 evrov na sodček (sodček nafte znaša 159 litrov, op. p.).
Savdijsko-iransko rivalstvo
Za nameček skuša Savdska Arabija v negotovost spraviti svojega zalivskega rivala, šiitski Iran. Ta poleg Venezuele, kjer chavistična oblast potrebuje naftne dolarje za preživetje svojega socialističnega eksperimenta, spada v tabor članic Opeca, ki vneto zagovarjajo zmanjševanje črpanja nafte, s čimer bi zavrli padanje cen.
2
