Orban: Na migrante ne bo treba streljati, toda čez zid ne bodo prišli

Med drugim je napovedal tudi pošiljanje vojske na madžarske južne meje, ob tem je dodal, da ustrezne zakonodaje ne bodo mogli sprejeti pred 20. septembrom. O kvotah za sprejem beguncev ali kakršnikoli drugi rešitvi pa se je pripravljen pogovarjati šele, ko bodo "zunanje evropske meje zapečatene in tako ustavljene nezakonite migracije", je povedal v pogovoru za avstrijski državni radio ORF.

"Varujemo Evropo skladno s pravili, ki prehod meje dopuščajo le na določenih območjih in nadzorovano, po registraciji." Ob tem je dodal, da vojska sicer ne bo streljala na ljudi, ker to ne bo treba, saj "mimo ograje ne bo mogoče priti", a bo zagotovila, da bo vsak, ki poskusi prestopiti ograjo, aretiran in obsojen.

Prepričan je, da ne gre za begunce, temveč za priseljence in iskalce "nemškega načina življenja, saj zavračajo bivanje v prvi varni državi, kamor se zatečejo".

"Varnost jim je zagotovljena že v Grčiji, Srbiji in Makedoniji" Madžarska je prejšnji teden vzdolž vseh 175 kilometrov svoje meje s Srbijo postavila ograjo iz bodeče žice, ki jo je na nekaterih krajih že nadgradila z visoko kovinsko ograjo. Pri tem se ne bodo ustavili, načrtujejo tudi zid na tej meji, Orbanu pa ni tuja niti ideja gradnje zidu na meji s Hrvaško, če bi se begunski tokovi preusmerili tja. Hrvaška je članica Evropske unije, a (še) ni del schengenskega prostora.

Med Orbanovimi trdimi stališči o begunski krizi je tudi prepričanje, da bi Evropska unija morala zagotoviti finančno pomoč državam, ki so, tako kot Turčija, blizu območij vojaških spopadov, saj bi "migranti tako ostali tam in ne bi šli naprej". Na srečanju madžarskih diplomatov v Budimpešti je dejal, da je "migrantom iz Sirije, Iraka in drugod varnost zagotovljena že v Grčiji, Makedoniji, Srbiji in na Madžarskem ter da bi skladno s pravili Evropske unije njihove vloge za azil morali obravnavati v teh državah". Proti sprejemu muslimanskih priseljencev Orban, ki pravi, da Madžarska nima protiislamskega stališča, se je obenem izrekel proti sprejemu muslimanskih priseljencev, češ da nihče nima pravice od Madžarske zahtevati, da bi se spreminjala, in da si ne želi, da bi se kulturna in etnična sestava madžarskega prebivalstva spreminjala zaradi zunanjih pritiskov. Pričakuje, da begunska kriza ne bo vplivala na odnose Madžarske z arabskimi državami. Na omenjenem srečanju diplomatov je po poročanju portala index.hu še povedal, da spoštuje islamsko skupnost na Madžarskem, a da si ne želi, da bi število njenih pripadnikov naraščalo.