Ponedeljek, 25. 12. 2023, 19.32
2 meseca, 2 tedna
Umetna inteligenca razkrila: znane slike ni v celoti naslikal Rafael
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,18
Algoritem umetne inteligence je po pisanju dpa razvil Ugail, ki zatrjuje, da lahko ta z 98-odstotno natančnostjo prepozna, ali gre za pristno Rafaelovo delo.
Obraza sv. Jožefa na oljni sliki Marija z vrtnico, ki je na ogled v muzeju Prado v Madridu, ni naslikal italijanski renesančni mojster Rafael, kaže raziskava, ki so jo izvedli s pomočjo umetne inteligence. Domnevno naj bi ga naslikal Rafaelov učenec Giulio Romano.
Sliko iz začetka 16. stoletja, ki velja za eno od številnih upodobitev Marij, ki jih je naslikal Rafael, so s pomočjo umetne inteligence analizirali strokovnjaki v Združenem kraljestvu, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Na sliki je upodobljena Marija z malim Jezusom in mladim Janezom Krstnikom ter Jožefom v ozadju, spredaj je naslikana miza z vrtnico, po kateri je umetnina tudi dobila ime.
Po pisanju dpa sicer že dalj časa poteka razprava glede avtorstva slike, del stroke je mnenja, da je pri nastanku morda sodeloval Rafaelov učenec Giulio Romano.
Večino slike, razen Jožefovega obraza, naslikal Rafael
Po besedah profesorja Hassana Ugaila, direktorja Centra za vizualno računalništvo in inteligentne sisteme na Univerzi v Bradfordu, je večino slike, razen Jožefovega obraza, naslikal Rafael.
Kot je povedal, so s pomočjo Rafaelovih slik, pri katerih ni dvomov glede avtorstva, računalnik usposobili za zelo podrobno prepoznavanje umetnikovega sloga, od potez čopiča in barvne palete do senčenja.
Pojasnil je, da preverjanje slike kot celote ni dalo prepričljivih rezultatov. "Nato smo testirali posamezne dele. Medtem ko je bilo za preostali del slike potrjeno, da gre za Rafaelovo delo, se je glede Jožefovega obraza izkazalo, da ga najverjetneje ni naslikal Rafael."
Algoritem umetne inteligence je po pisanju dpa razvil Ugail, ki zatrjuje, da lahko ta z 98-odstotno natančnostjo prepozna, ali gre za pristno Rafaelovo delo.
Sliko iz začetka 16. stoletja (okoli leta 1518), ki velja za eno od številnih upodobitev Marij, ki jih je naslikal Rafael, so s pomočjo umetne inteligence analizirali strokovnjaki v Združenem kraljestvu.
Do zdaj veljalo, da je sliko v celoti naslikal Rafael
Po besedah avtorja študije Howella Edwardsa, zaslužnega profesorja molekularne spektroskopije na Univerzi Bradford, je nekdaj veljalo, da je sliko v celoti naslikal Rafael. So se pa že v 19. stoletju številni poznavalci umetnosti začeli spraševati, ali so pri njenem nastanku sodelovali tudi učenci iz Rafaelove delavnice.
"Atribucija Rafaelovi delavnici je bila pozneje postopoma sprejeta, še posebej pa so delo pripisovali Giuliu Romanu in morda tudi Gianfrancescu Penniju," je povedal Edwards.
Kot je še povedal, nekateri poznavalci menijo, da kakovost kompozicije in likov Marije, malega Jezusa in sv. Janeza Krstnika daleč presega kakovost lika sv. Jožefa, ki je bil po njihovem mnenju naknadno dodan v delavnici.
"Naša analiza s pomočjo umetne inteligence je prepričljivo pokazala, da so liki Marije, Jezusa in sv. Janeza Krstnika nedvoumno Rafaelovo delo, medtem ko je lik sv. Jožefa naslikal nekdo drug, morda Romano," je še povedal Edwards.
Čeprav lahko zelo natančno identificira sliko kot Rafaelovo, pa strokovnjaki menijo, da uporaba umetne inteligence ne more služiti kot edino orodje za preverjanje pristnosti.
Soavtor študije David G. Stork z univerze Stanford v ZDA meni, da rezultatov pričujoče študije ne gre jemati kot zadostne za odločitev glede avtorstva dela, temveč kot korak k izboljšanju splošnih protokolov za potrjevanje avtentičnosti.
Ugotovitve so bile objavljene v reviji Heritage Science.
Rafael (1483-1520) se je rodil v Urbinu. Šolal se je pri očetu zlatarju in slikarju ter pri Peruginu. Najprej je delal v Perugii in Firencah, nato v Rimu. Bil je varovanec papežev Julija II. in Leona X. Leta 1514 je postal glavni arhitekt stavbarnice sv. Petra, leto zatem ga je papež imenoval za svojega glavnega svetovalca, nadzornika vseh starin v Rimu in vodjo dejavnosti kurije.
