Sreda, 10. 7. 2019, 13.28
5 let, 5 mesecev
V Evropskem parlamentu razgrnili pogoje za podporo von der Leynovi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,60
1
Ursula von der Leyen je kandidatka za novo predsednico Evropske komisije.
Socialisti, liberalci in zeleni v Evropskem parlamentu so danes razgrnili pogoje za podporo kandidatki za predsednico Evropske komisije Ursuli von der Leyen na glasovanju, ki naj bi bilo prihodnjo sredo. Von der Leynova je dala nekaj zagotovil o sistemu vodilnih kandidatov in minimalne plače ter napovedala povsem spolno uravnoteženo komisijo.
Von der Leynova, sicer članica največje evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), ki ji je danes zagotovila popolno podporo, poskuša te dni v Evropskem parlamentu zagotoviti potrebno absolutno večino evropskih poslancev, to je 376 glasov.
Timmermans in Vestagerjeva bosta dobila visok položaj v komisiji
Najprej se je danes sestala z drugo največjo politično skupino, socialdemokrati (S&D), ki so ji postavili nekaj konkretnih zahtev in še čakajo na odgovore, tako da se za zdaj še niso odločili o podpori. "Odločitev bomo sprejeli prihodnji teden," je dejala vodja skupine S&D Iratxe Garcia Perez.
Kakšne konkretne zahteve so na srečanju postavili dosedanji nemški obrambni ministrici, Garcia Perezova ni pojasnila. Dodala je le, da se bodo socialdemokrati zavzemali za spolno enakopravno, socialno in trajnostno Evropo.
Von der Leynova jim je zagotovila, da lahko njihov vodilni kandidat, Nizozemec Frans Timmermans, ostane prvi podpredsednik Evropske komisije, pristojen za področje pravne države.
Brglez: spretno se izogiba neprijetnim vprašanjem
Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) je na Twitterju zapisala, da je kandidatko vprašala, ali bo zahtevala odpravo nezakonitega notranjega nadzora na mejah in kako bo zagotovila učinkovito upravljanje z migracijami, a da ji ni odgovorila na vprašanja.
Evropski poslanec Milan Brglez (S&D/SD) je na Facebooku menil, da von der Leynova zna politično odgovarjati in se izogibati neprijetnim vprašanjem. Opozoril je, da je znal obljubljati tudi sedanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. "Zato ploskamo le dobrim vprašanjem," je dodal.
Nato se je srečala s tretjo največjo politično družino, liberalno skupino Prenovimo Evropo (RE), kjer so razpravo s kandidatko opisali kot zelo pozitivno, a opozorili, da njihova podpora ni zagotovljena, in prav tako razgrnili niz pogojev.
Fizične meje niso v duhu EU
V RE med drugim zahtevajo uvedbo transnacionalnih list, vzpostavitev ustreznega mehanizma za zaščito vladavine prava, ki bo vključeval vse članice EU in za kršiteljice predvideval sankcije, ter ustrezno močan položaj v komisiji za Margrethe Vestager, ki bo enakovreden položaju socialista Timmermansa, je po razpravi povedal vodja skupine Dacian Ciolos.
V skupini še čakajo na jasne zaveze, za katere upajo, da jih bodo od kandidatke slišali v razpravi na plenarnem zasedanju pred glasovanjem, ki naj bi bilo po Ciolosovih besedah prihodnjo sredo, čeprav je uradno za zdaj še vedno predvideno v torek. Končno odločitev naj bi v četrtek sprejela konferenca predsednikov, ki združuje predsednika parlamenta in vodje političnih skupin.
Evropska poslanka Irena Joveva (LMŠ/RE) je von der Leynovo vprašala o izjavah italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija o možnosti postavitve fizičnih ovir na meji med Slovenijo in Italijo ter hrvaških kršitvah načela vladavine prava zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe.
Von der Leynova je poudarila, da fizične ovire na mejah niso v duhu EU. Na drugo vprašanje pa je ohlapno odgovorila, da gre za primer, ki razen v Sloveniji in na Hrvaškem ni poznan. Poudarila je, da se ne smemo preozko osredotočati na en sam primer, temveč se moramo zavedati, da se moramo vsi močno truditi za zaščito vladavine prava.
Sestala se je tudi s politično skupino Zelenih/EFA, ki pa je očitno ni prepričala. Vodja Zelenih Ska Keller je po sestanku opozorila, da von der Leynova ni ponudila nobenih konkretnih predlogov, zato je Zeleni prihodnji teden ne bodo podprli.
Ni podala nobenih konkretnih predlogov
Kellerjeva je poudarila, da so bili evropski poslanci iz te politične skupine izvoljeni z mandatom za spremembe in da ne vidijo, kako bi lahko bile spremembe s kandidatko, ki ni ponudila "nobenih konkretnih predlogov ne glede vladavine prava in ne glede podnebnih sprememb", sploh mogoče. Na Twitterju je napovedala, da je zato ne bodo podprli.
Predsednik Evropskega parlamenta David Sissoli
Von der Leynova se je sestala tudi s konferenco predsednikov, ki združuje predsednika parlamenta in vodje političnih skupin. Predsednik parlamenta David Sassoli je srečanje opisal kot koristno, konstruktivno in prisrčno, ni pa želel govoriti o političnih sklepih njihovega dialoga.
Von der Leynova, ki poudarja, da je Evropejka po srcu in prepričanju, je danes evropskim poslancem dala nekaj zagotovil v povezavi z nesrečnim konceptom spitzenkandidatov, po katerem naj bi predsednik komisije postal eden vodilnih kandidatov evropskih strank za volitve.
Zavzela se za cilj podnebne nevtralnosti
Ker nihče od vodilnih kandidatov ključnih evropskih strank - za desnosredinsko EPP je bil to Manfred Weber, za socialiste pa Timmermans - ni imel potrebne večine, so voditelji članic unije na koncu predlagali von der Leynovo, s čimer so napravili križ čez sistem.
Koncept se sicer sedaj poskuša oživiti, in sicer preko uvedbe nadnacionalnih list, glede katerih pa v parlamentu doslej ni bilo potrebne večine.
Von der Leynova je danes obljubila, da bo predlagala v razpravo kolegiju komisije stališče parlamenta v povezavi s to tematiko, ki bo izglasovano z absolutno večino.
Odločno se je zavzela tudi za cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, ki je pomemben za evropske poslance iz proevropskih političnih družin, in obljubila, da se bo borila za minimalno plačo v vsaki članici, kar je prioriteta za socialiste.
Intenzivno lobira in obljublja
Izpostavila je tudi, da želi popolnoma spolno uravnoteženo komisijo, 50 odstotkov žensk in 50 odstotkov moških. Zato bo, če jo bo Evropski parlament potrdil, članice EU pozvala, naj predlagajo dva komisarska kandidata, žensko in moškega.
Opozorila je tudi na pomen širokega mehanizma za opazovanje spoštovanja načela vladavine prava in poudarila, da nobena članica ni popolna. Od liberalcev si je za svoje odgovore na vprašanja v povezavi z vladavino prava, zlasti glede madžarskega premierja Viktorja Orbana, prislužila ostre kritike, češ da ni dovolj odločna.
Von der Leynova torej intenzivno lobira in obljublja, a za zdaj ni jasno, ali bo zbrala dovolj glasov, niti kdaj bo glasovanje. Predsednik parlamenta Sassoli je položaj povzel z besedami: "Še je dela pred nami."
Šarec še brez odgovora, ali bo Slovenija v Bruselj poslala dva kandidata za komisarja
Premier Marjan Šarec je danes povedal, da je željo kandidatke za predsednico Evropske komisije Ursule von der Leyen, da bi države predlagale po dva kandidata za komisarja, vzel na znanje. Poudaril je, da trenutno še ne more povedati, ali bo Slovenija v Bruselj poslala ime enega ali dveh kandidatov. Vlada bo o tem odločila še ta mesec.
Kandidatka za predsednico Evropske komisije je danes v Bruslju poudarila, da želi popolnoma spolno uravnoteženo komisijo, 50 odstotkov žensk in 50 odstotkov moških. Zato bo, če jo bo Evropski parlament prihodnji teden potrdil, članice EU pozvala, naj predlagajo po dva komisarska kandidata, žensko in moškega.
To po Šarčevih besedah ni nekaj novega, saj so bili s to idejo seznanjeni že na enem od vrhunskih srečanj voditeljev EU. Željo von der Leynove sprejema kot pričakovanje, in sicer zato, da ne bi imeli spet samo moških kandidatov.
"Mi smo to pravkar slišali, vzeli na znanje in bomo po najboljših močeh skušali poslati v Bruselj ime ali pa imeni - to bomo še videli, na tem mestu ne morem kar reči, kako bo - da bi bilo to vse čim prej formirano," je povedal.
Kdo so potencialni kandidati?
V SD že nekaj časa ne skrivajo prizadevanj, da bi se na seznamu kandidatov znašla njihova aktualna evropska poslanka Tanja Fajon, v SAB pa so nedavno javno podprli veleposlanico Slovenije v Švici Marto Kos.
Mediji so pred časom omenjali tudi predsednika SMC in zunanjega ministra Mira Cerarja, neuradno pa se je omenjalo tudi ime nekdanjega zunanjega ministra v vladi Boruta Pahorja Samuela Žbogarja.
V zelo neuradnih ugibanjih se vrti še nekaj drugih imen, med njimi tudi imeni stalnega predstavnika RS pri EU Janeza Lenarčiča. Ta je danes navedel, da "dokler predsednik vlade ne predlaga kandidata oziroma kandidatke za položaj evropskega komisarja oziroma komisarke iz Slovenije, so vsa ostala imena zgolj predmet ugibanj".
Omenjajo tudi namestnico generalnega direktorja v generalnem direktoratu za mednarodno sodelovanje in razvoj pri Evropski komisiji Marjeto Jager, ki pa ugibanj danes ni želela komentirati. V opozicijski SDS bi si na tem mestu sicer želeli Anžeta Logarja.
1