Sreda, 10. 7. 2019, 9.20
4 leta, 9 mesecev
Cerar še ni obupal nad slovenskim priznanjem Palestine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,16
2
Zunanji minister Miro Cerar je napovedal, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za priznanje Palestine kot neodvisne države.
Zunanji minister Miro Cerar je danes po srečanju s palestinskim kolegom Riadom Malkijem v Ljubljani napovedal nadaljevanje prizadevanj za priznanje Palestine kot neodvisne države. Slovenija bi to naredila skupaj z manjšo skupino držav članic Evropske unije, da bi imelo priznanje učinek, je povedal Cerar.
"Nadaljevali bomo aktivnostmi, da se v Evropski uniji čim prej oblikuje manjša skupina držav članic, ki bi skupaj s Slovenijo priznala Palestino kot neodvisno državo," je na novinarski konferenci z Malkijem dejal Miro Cerar.
Palestino bi priznali skupaj z manjšo skupino evropskih držav
"Od tega svojega načrta nismo odstopili, to je še vedno glavna namera naše zunanje politike," je zatrdil zunanji minister. Zavzel se je za priznanje palestinske države skupaj z manjšo skupino evropskih držav, da bi imelo to dejanje resnični učinek.
Palestinski zunanji minister Rijad Al Malki je dejal, da se Palestinci veselijo slovenskega priznanja.
Al Malki je dejal, da se Palestinci veselijo slovenskega priznanja. "Vemo, da obstaja volja za to, vendar verjetno čakajo na pravi trenutek. Upamo, da bo ta pravi trenutek napočil kmalu," je poudaril vodja palestinske diplomacije. Cerar je palestinskemu ministru zagotovil, da bo Slovenija še naprej podpirala Palestino v mednarodnih organizacijah ter ji pomagala tudi s finančno in humanitarno pomočjo.
Ministra sta govorila tudi o odnosih med Palestinci in Izraelci ter razmerah v regiji. Kot je dejal Cerar, Slovenija podpira vse pobude za umiritev napetosti med Izraelom in območjem Gaze pod okriljem ZN in Egipta ter nadaljevanje procesa medpalestinske sprave. Ob tem se je zavzel za ponovni zagon mirovnega procesa med Izraelom in Palestinci.
"Slovenija kot aktivna članica EU zagovarja stališče, da je edina rešitev (tega spora) rešitev v obliki dveh držav, in sicer v okviru meja iz leta 1967 z Jeruzalemom kot glavnim mestom, če se strani ne bi dogovorili drugače," je poudaril Cerar. Slovenija si po njegovih besedah želi, da bi se trpljenje palestinskega ljudstva čim prej končalo.
Nadaljevanje izraelske okupacije nesprejemljivo
Malki je povedal, da si Palestinci prizadevajo za mirovni dogovor z Izraelom z neposrednimi političnimi pogajanji. Ob tem je izrazil upanje, da bodo dogovor dosegli kmalu. Ob tem je Izrael pozval, naj prizna pravico palestinskega naroda do samoodločbe in neodvisnosti ter pristopi k političnim pogajanjem s Palestinci, ki bodo temeljila na rešitvi dveh držav.
Poudaril je, da je za Palestince nadaljevanje izraelske okupacije nesprejemljivo, zato so pripravljeni odgovoriti na vse izraelske skrbi o varnosti. "Če bo na palestinskem ozemlju ostal en sam izraelski vojak, to pomeni nadaljevanje izraelske okupacije, in to je nesprejemljivo," je dejal Malki.
Slovenija največjo humanitarno donacijo namenila Palestini
Palestinski predsednik Mahmud Abas je celo predlagal navzočnost tretje strani, pri čemer je omenil sile zveze Nato. Tako bi odgovorili na izraelske strahove in zaščitili Palestince pred morebitnimi izraelskimi vojaškimi vdori, je pojasnil palestinski minister.
Obsodil je tudi poskuse Izraela, da bi si pripojil posamezne dele Zahodnega brega, k čemur so ga opogumila nedavna dejanja ameriške administracije, ki je priznala nezakonito priključitev sirske Golanske planote.
Cerar je poudaril, da je Slovenija svojo največjo humanitarno donacijo doslej namenila prav Palestini - pol milijona evrov za postavitev obrata za razsoljevanje vode v Gazi. Preostala sredstva v vrednosti 70 milijonov evrov bo prispevala Evropska komisija.
Prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja in državni zbor sta si več mesecev podajala predlog priznanja, nazadnje pa kljub načelni podpori ni bilo niti soglasja na vladi niti zadostne večine med poslanci, da bi postopek priznanja pripeljali do konca.
Slovenija pomaga prebivalcem Gaze tudi z rehabilitacijo in psihosocialno pomočjo žrtvam konflikta z Izraelom. Na zdravljenje v rehabilitacijski center Soča je v zadnjih desetih letih prišlo 109 otrok, ki so bili poškodovani v izraelskih napadih na Gazo.
Okoli 300 otrok se je v okviru skupnega projekta ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti in URI Soča zdravilo v Gazi. Otrokom s tega območja pomaga tudi fundacija nekdanjega predsednika Danila Türka, ki je skupaj z ITF na rehabilitacijo v Slovenijo pripeljala okoli 170 otrok, so navedli na MZZ.
Slovenija s pomočjo ITF in strokovnjakov URI Soča v betlehemski bolnišnici Harmalah vzpostavlja center za rehabilitacijo žrtev konfliktov na Zahodnem bregu in v Gazi. Za delovanje agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem UNRWA v obdobju 2018-2020 je namenila 165 tisoč evrov.
Zahvala za politično podporo
Palestinski minister se je Sloveniji zahvalil za politično podporo in pomoč pri rehabilitaciji žrtev konflikta v Gazi. "Slovenija ima zelo posebno mesto v naših srcih," je dejal Malki.
Cerar in Malki sta se zavzela za poglobitev sodelovanja med Slovenijo in Palestino na področjih gospodarstva, turizma, izobraževanja in kulture. "Vse te oblike medsebojnega sodelovanja krepijo dobre prijateljske odnose, hkrati pa pomenijo tudi obliko pomoči in podpore palestinskemu narodu," je poudaril Cerar.
Malki je imel na programu tudi srečanje s predsednikom DZ Dejanom Židanom, predsednikom odbora za zunanjo politiko Matjažem Nemcem in predsednikom skupine prijateljstva s Palestino Matejem T. Vatovcem.
Židan je izpostavil veliko naklonjenost Slovenije do Palestine, predvsem v smislu razumevanja pomena pravice do samoodločbe naroda. Glede priznanja države je Židan Palestincem na poti priznanja izrekel podporo in zaželel vztrajnosti. Dodal je, da lahko tako priznanje pripomore k pospešitvi mirovnega procesa, so sporočili iz DZ.
Sogovornika sta poudarila pomen mednarodnega multilateralnega sodelovanja, ki predvsem majhnim državam, kot je dejal Malki, omogoča varnost ter prek sprejetih pravil daje tudi občutek zaščite globalnega sistema.
2