Kaj počnejo Rusi? Pentagon svari: To bi bilo lahko zelo grdo in krvavo.

Novice Rusi nočejo trupel svojih vojakov. "To je vojna, vendar oni niso živali."

#Makariv is something in between a village and a town. 132 bodies have been found. And almost half of the buildings totally destroyed pic.twitter.com/IBgtmSQuQv

— Lesia Vasylenko (@lesiavasylenko) April 8, 2022

⚡️ Mayor: Russian troops shot 132 civilians in Makariv.

Makariv Head Vadym Tokar added that 40% of the town was destroyed by shelling. Makariv, a town of 10,000 people 50 kilometers west of Kyiv, was liberated by Ukrainian Armed Forces on March 22.

📸: @AnnaMyroniuk pic.twitter.com/XqvjrotrqM

— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) April 8, 2022

Ukrajinci odkrili trupla ruskih vojakov

Ukrajinci so v mesto Harkov našli več trupel ruskih vojakov, ki so bili ubiti v spopadu pri mestu Harkov. "Mit je, da Rusi za seboj ne puščajo svojih vojakov," so zapisali v izjavi. CNN še ni mogel potrditi, ali je fotografija 10 trupel prava.

Borrell poziva k okrepitvi vojaške pomoči za Ukrajino

V luči prihajajoče ruske invazije na vzhodu Ukrajine je visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell danes pozval države članice EU k okrepitvi dostave orožja Ukrajini. Ob vrnitvi iz Kijeva je poudaril, da so sankcije sicer pomembne, vendar ne bodo rešile vprašanja spopadov v Donbasu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Sankcije so pomembne, ampak sankcije ne bodo rešile vprašanja bitke v Donbasu," je povedal. "Vojna bo odločena v bitki v Donbasu," je menil. Ukrajina sicer po Borellovem prepričanju ni pripravljena izgubiti vzhoda države.

Ob tem je opozoril države članice, da je pomembna dostava orožja. Na obisku v Kijevu je Borrell prejel tudi seznam orožja, ki si ga želijo ukrajinske oblasti. "Kot Evropska unija nimamo orožja. Moramo potrkati na vrata članic in povedati, kaj potrebujemo," je povedal.

Borrell je še sporočil, da je za ponedeljek sklical srečanje zunanjih ministrov EU. Predvidoma bodo govorili o podpori Ukrajini ter nadaljnji omejitvi uvoza energentov iz Rusije. O številnih pozivih, naj EU prekine dobavo plina iz Rusije, je menil, da to ne bo končalo vojne. "Tudi če jutri nehamo kupovati plin, se bo Rusija še naprej borila," je povedal.

Vse več diplomatov se vrača v Kijev

Okoli šest tednov po začetku ruske invazije na Ukrajino, ko so številne države zaprle svoja predstavništva v Kijevu, se v ukrajinsko prestolnico vrača vse več diplomatov. Tako je v petek v Kijev znova prispel veleposlanik EU, odprtje veleposlaništva napoveduje tudi Avstrija. Italija pa bo veleposlaništvo v Kijevu odprla po velikonočnih praznikih.

Veleposlanik EU Matti Maasikas je v petek pripotoval nazaj v Kijev skupaj z evropsko delegacijo, na čelu katere je bila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Na Twitterju pa je danes potrdil, da je obnovil delo skupaj z manjšo ekipo.

Podobno je Nehammer danes ob obisku Kijeva napovedal vrnitev ekipe veleposlaništva v ukrajinsko prestolnico. "Ker so se razmere okoli Kijeva nekoliko stabilizirale, bo avstrijsko veleposlaništvo v ukrajinski prestolnici spet začelo delovati," je povedal po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.

Italija bo svoje veleposlaništvo v Kijevu odprla po velikonočnih praznikih, je danes napovedal zunanji minister Luigi Di Maio. "Bili smo med zadnjimi, ki so odšli, in bomo med prvimi, ki se bodo vrnili," je njegove besede povzela nemška tiskovna agencija dpa.

V teh dneh se je v Kijev vrnil tudi litovski veleposlanik. V sredo je svoje predstavništvo v Ukrajini vrnila tudi Turčija, ki ga je zaradi vojne začasno prestavila v Črnovice blizu meje z Romunijo. Med redkimi državami, ki so ohranile svoja predstavništva v Kijevu tudi med vojno, sta bili Poljska in Vatikan, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Kijev pa je 27. marca prispel tudi začasni odpravnik poslov Slovenije v Ukrajini Boštjan Lesjak. Slovensko veleposlaništvo v Kijevu je tako ponovno odprto. Veleposlanik Slovenije, pristojen za Ukrajino, Tomaž Mencin nadaljuje svoje delo iz mesta Rzeszow ob poljsko-ukrajinski meji, od koder delujejo tudi številni drugi veleposlaniki, akreditirani v Ukrajini.

Za pomoč ukrajinskim beguncem več kot deset milijard evrov

V okviru mednarodne kampanje v podporo Ukrajini je bilo zbranih 10,1 milijarde evrov za pomoč ljudem, ki bežijo zaradi ruske invazije, je danes sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Slovenija bo za pomoč Ukrajini namenila dodatnih skoraj milijon evrov, je napovedal slovenski premier Janez Janša.

Globalna kampanja z naslovom Podprimo Ukrajino je zbrala 9,1 milijarde evrov za ljudi, ki bežijo pred rusko invazijo, tako znotraj države kot v tujino, je v Varšavi sporočila predsednica komisije in ob tem napovedala nadaljnjo podporo.

Še dodatno milijardo evrov je obljubila Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) v obliki posojila za kritje potreb ljudi, razseljenih zaradi invazije, je dodala.

"Solidarnost držav, podjetij in ljudi po vsem svetu ponuja nekaj luči v tej temni uri," je izjavila na današnji konferenci. "In ko bodo bombe nehale padati, bomo pomagali prebivalcem Ukrajine obnoviti njihovo državo. Še naprej bomo podpirali Ukrajino," je zatrdila.

Dodatno pomoč Ukrajini je napovedal tudi premier Janša. Spomnil je, da je Slovenija že doslej za humanitarno pomoč Ukrajini skozi mednarodne organizacije namenila več kot milijon evrov.

"Danes obljubljamo dodatnih skoraj milijon evrov skozi Mednarodni odbor Rdečega križa in Svetovni program za hrano," je v videonagovoru, objavljenem na Twitterju, dejal Janša. Kot je še dejal, bo Slovenija zagotovila tudi pomoč v naravi za ukrajinske begunce v Moldaviji, na Slovaškem in Poljskem.

Donatorsko konferenco sta v poljski prestolnici skupaj organizirali Evropska komisija in Kanada s ciljem zagotoviti sredstva za ukrajinsko prebivalstvo, med drugim za pokrivanje njihovih osnovnih potreb in nujno humanitarno pomoč.

"Naj gre za hrano, vodo, zavetje ali zdravniško pomoč, še naprej vam bomo ščitili hrbet in ponudili pomoč, ki jo trenutno potrebujete. Podpiramo Ukrajino," je dejal kanadski premier Justin Trudeau, ki se je dogodka udeležil prek videopovezave.

Današnji dogodek pomeni vrhunec globalne kampanje, ki se je začela konec marca, njegov namen pa je bil mobilizirati vlade, institucije, umetnike, podjetja in posameznike, da prispevajo k temu, da se humanitarna prizadevanja v Ukrajini in njenih sosedah finančno podprejo.

Dan po napadu v Kramatorsku se evakuacija ljudi iz mesta nadaljuje

Dan po krvavem ruskem raketnem napadu na železniško postajo v Kramatorsku na vzhodu Ukrajine se evakuacija ljudi, ki bežijo v strahu pred ofenzivo, nadaljuje. V petkovem napadu je bilo po zadnjih podatkih ukrajinskih oblasti ubitih 52 ljudi, med njimi pet otrok, 109 pa jih je bilo ranjenih.

Po napadu na železniško postajo se evakuacija civilistov v mestu danes nadaljuje po cesti. Več deset minibusov in je prišlo po desetine preživelih, ki so se po napadu zatekli v protestantsko cerkev nedaleč od postaje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zatočišče v cerkvi je čez noč poiskalo skoraj 80 ljudi, večinoma starejših. "Po napadu se je sem zateklo od 300 do 400 ljudi," je za AFP povedal član protestantske cerkve Jevgenij.

Po njegovih besedah so bili ljudje travmatizirani. Polovica od njih se je zatekla v klet, drugi so želeli nemudoma oditi. Nekatere so v petek popoldne evakuirali z avtobusi. Na koncu jih je skoraj 80 ostalo v prostorih cerkve, je povedal.

Ruske oblasti zavračajo obtožbe in za napad krivijo Ukrajino. Izjave kijevskega režima o raketnem napadu so označili za neresnične provokacije.

Železniška postaja v Kramatorsku je bila glavno vozlišče za evakuacijo beguncev iz delov vzhodne regije Donbas, ki so še vedno pod ukrajinskim nadzorom. Davi je bila postaja zaprta, območje pa je zasedla policija.

V Kramatorsku je noč minila razmeroma mirno. V daljavi, proti frontni črti na severozahodu, je bilo mogoče slišati eksplozije težkega topništva, navaja AFP.

Medtem ko postaja v Kramatorsku ne deluje, pa naj bi po navedbah ukrajinskih železnic iz bližnjega Slavjanska proti zahodu države odpeljali štirje vlaki.

Skoraj neopazno se nadaljuje tudi evakuacija ljudi v nasprotno smer, po cesti proti proruskim ozemljem. Konvoji avtomobilov, pogosto starih ruskih lad s prtljago na strehi, se vsak dan odpravijo proti območjem pod ruskim nadzorom na severu, ob tihem soglasju ukrajinskih sil, je izvedel novinar AFP.

YouTube blokiral kanal spodnjega doma ruskega parlamenta

Ruski parlament je bil danes kritičen do blokade svojega kanala na portalu YouTubu in opozoril, da bi lahko v Rusiji kmalu v celoti blokirali YouTube. Portal je sicer blokiral kanal dume, na katerem so večinoma prenašali zasedanje parlamenta, zaradi ameriških sankcij, poročajo tuje tiskovne agencije.

Predsednik ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin je opozoril, da ameriške oblasti izkoriščajo tehnološka podjetja v informacijski vojni proti Moskvi. "Tega ne smemo dopustiti," je zapisal na Telegramu.

Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova pa je poudarila, da si je YouTube z blokado zapečatil svojo usodo. Ruse je pozvala, naj čim prej preselijo svojo vsebino z YouTuba na druge platforme.

Od ruske invazije na Ukrajino je Rusija v preteklih tednih ostro posredovala proti tujim družbenim omrežjem. Številni uporabniki se tako bojijo, da bi lahko po blokadi oziroma omejitvi Facebooka, Instagrama in Twitterja sledila še blokada YouTuba.

Na vzhodu Ukrajine se nadaljujejo spopadi

Napadi ruskih enot na območju Donbasa na vzhodu Ukrajine se po navedbah ukrajinske vojske medtem nadaljujejo. Ruske sile naj bi se med drugim trudile prevzeti nadzor nad že tedne obleganim Mariupolom. 

Ruske enote se med drugim osredotočajo na kraje Rubižne, Popasna in Novobahmutivka ter prevzem nadzora nad pristaniškim mestom Mariupol. Del mesta Rubižne je po informacijah ukrajinskega guvernerja Luganska Sergija Hajdaja že pod nadzorom Rusije, redno je mogoče slišati streljanje. Podobno je v Popasni. Zaradi stalnega obstreljevanja je nemogoče evakuirati ljudi, je opozoril. Navedb ni mogoče neodvisno preveriti.

Po ocenah vojaških strokovnjakov ameriškega inštituta ISW ukrajinske sile vztrajajo na obrambnih položajih na vzhodu in jugozahodu Mariupola.

Ameriški Pentagon sicer opozarja, da Rusija znova krepi svoje enote, ki so utrpele večje izgube. Med drugim jih oskrbuje z novo opremo in vojaki. Enotam na vzhodu Ukrajine naj bi se pridružilo več deset tisoč rezervistov, je povedal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby.

Rusija naj bi več tisoč dodatnih vojakov namestila tudi v Rusiji nedaleč od ukrajinskega Harkova. Po navedbah višjega predstavnika Pentagona so v bližini ruskega Belgoroda povečali število taktičnih bataljonov s 30 na 40. Tovrstni bataljoni imajo običajno od 600 do tisoč vojakov. "To bi lahko bilo zelo krvavo in grdo," je menil o grožnji.

Novice V raketiranju železniške postaje ubitih več kot trideset civilistov, več deset je ranjenih #vŽivo

Zelenski označil napad v Kramatorsku za vojni zločin

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je petkov napad na železniško postajo v Kramatorsku označil za vojni zločin. Poudaril je, da bo morala Rusija odgovarjati za napad na sojenju, ki bo zagotovo sledilo. Obenem je pozval mednarodno skupnost k odločnemu odzivu na napad. "Tako kot pokol v Buči in kot številni drugi vojni zločini bo tudi raketni napad na Kramatorsk ena od obtožnic na sojenju, ki se bo zgodilo," je povedal v petek v svojem rednem nočnem nagovoru. "Odgovornost je neizbežna," je poudaril.

V petkovem ruskem raketnem napadu na železniško postajo v Kramatorsku na vzhodu Ukrajine, ki jo uporabljajo za evakuacijo civilistov, je bilo ubitih najmanj 50 ljudi, med njimi pet otrok, v bolnišnico so prepeljali več deset ljudi. Župan mesta Oleksander Hončarenko je dejal, da naj bi bilo na postaji v času napada štiri tisoč ljudi. Napad so ostro obsodili številni predstavniki držav in predstavniki EU. Ruske oblasti zavračajo obtožbe in za napad krivijo Ukrajino.

Zelenski se je v nagovoru tudi zahvalil delegaciji in predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen za osebno posredovanje in pomoč pri vzpostavitvi skupne preiskovalne ekipe, da se bo odkrilo resnico glede dejanj ruskih vojakov ter se jih privedlo pred roko pravice.

Napovedal je še, da bo Ukrajina v enem tednu izpolnila vprašalnik Evropske unije, ki je podlaga za začetek pristopnih pogajanj. "Naša vlada namerava pripraviti odgovore hitro in kakovostno. Menim, da bo to v roku enega tedna," je pojasnil.

Začeli izkopavati množično grobišče v Buči

Ukrajinski preiskovalci so sicer včeraj začeli izkopavati množično grobišče v Buči, s čimer so po besedah policije začeli zgodnjo fazo postopka za vojne zločine proti ruskim vojakom, ki so mesto zasedli. Žrtvam pobojev sta se poklonila tudi visoka predstavnika EU Ursula von der Leyen in Josep Borrell.

Von der Leynova meni, da so bili v Buči storjeni vojni zločini

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes dejala, da se je na lastne oči prepričala o uničenju v ukrajinskem mestu Buča nedaleč od Kijeva, kjer so po umiku ruskih sil prišla na dan grozodejstva nad civilisti. Kot je dejala novinarjem na poti iz Kijeva v Varšavo, se ji zdi, da so se v Buči zgodili vojni zločini.

Ursula Von der Leyen, ki je v petek skupaj z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom obiskala Kijev in bližnjo Bučo, je danes izjavila, da se ji zdi, da so ruske sile izvedle vojne zločine nad civilisti. Vendar pa morajo to po njenem mnenju raziskati za to usposobljeni pravniki.

"Moj občutek mi pravi: če to ni vojni zločin, kaj je potem vojni zločin? Ampak jaz sem po izobrazbi zdravnica in zdaj morajo pravniki to natančno raziskati," je dejala novinarjem predsednica, ki je bila ob videnem v Buči pretresena.