Četrtek, 15. 5. 2025, 18.47
5 ur, 38 minut
Nova pravica za upokojence: lahko bodo postali družinski oskrbovalci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,48
Upokojenci bodo lahko po predlogu oskrbovalci z enakimi pravicami kot ostali oskrbovalci, so zapisali na ministrstvu za solidarno prihodnost, kjer so predlog pripravili.
Vlada je na za obravnavo v DZ pripravila predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi. Po predlogu bodo lahko tudi upokojenci postali oskrbovalci družinskega člana, je na novinarski konferenci po seji povedal podpredsednik vlade Matej Arčon. Upokojenci bodo kot oskrbovalci dobil nadomestilo v višini 1,2-kratnika minimalne plače.
Hkrati bodo lahko prejeli 40 odstotkov svoje pokojnine. Ob tem predlog prinaša številne druge spremembe, "ki upoštevajo glas in željo ljudi, še posebej tistih, ki skrbijo za svoje bližnje", je dodal.
Upokojenci z enakimi pravicami kot ostali oskrbovanci
Upokojenci bodo lahko po predlogu oskrbovalci z enakimi pravicami kot ostali oskrbovalci, so zapisali na ministrstvu za solidarno prihodnost, kjer so predlog pripravili.
Poleg tega predlog po njihovih navedbah poenostavlja postopke za uporabnike, ki že prejemajo pravice iz obstoječega sistema socialnega varstva. Omogočen jim bo lažji in hitrejši prehod v sistem dolgotrajne oskrbe brez vnovičnega dolgotrajnega ugotavljanja stanja. Mladim, ki so do svojega 18. leta prejemali nego, pa bo ob prehodu v polnoletnost zagotovljena neprekinjena oskrba. Sistem jih bo namreč prevzel samodejno, pri tem pa ne bo vmesnega izpada storitev.
Krepitev vloge občin in izvajalcev
Prav tako bo omogočena oprostitev plačila za prehrano in nastanitev za tiste uporabnike, ki niso finančno zmožni pokriti teh stroškov. Krepi se vloga občin in izvajalcev, s čimer se zagotavlja večja povezanost in odzivnost sistema na lokalni ravni. Predvideno pa je tudi začasno dodatno sofinanciranje stroškov dela, tudi za študente in upokojence, ki sodelujejo v sistemu dolgotrajne oskrbe.
Predlog vsebuje še druge tehnične izboljšave in nadgradnje, da bo izvajanje zakona preglednejše in učinkovitejše.
Maljevac: Dolgotrajna oskrba ni privilegij, temveč pravica
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je vladno potrditev predloga pospremil z besedami, da dolgotrajna oskrba ni privilegij, temveč pravica in nujna javna storitev, ki mora biti dostopna vsem ne glede na kraj bivanja, socialni status ali družinske razmere, so zapisali na ministrstvu.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je vladno potrditev predloga pospremil z besedami, da dolgotrajna oskrba ni privilegij, temveč pravica in nujna javna storitev, ki mora biti dostopna vsem ne glede na kraj bivanja, socialni status ali družinske razmere, so zapisali na ministrstvu.
Pri tem se mu zdi pomembno, da predlog nastaja v dialogu z ljudmi, še posebej s tistimi, ki vsak dan skrbijo za svoje bližnje. "Njihov glas smo slišali in vključili v zakonodajo," je zagotovil.
Deluje že klicni center 114
Po pričakovanju ministrstva bodo predlog podprli tudi poslanke in poslanci v DZ, da bodo predlagane rešitve na voljo že ob vzpostavitvi naslednjega svežnja pravic in storitev 1. julija. V prihodnjih tednih bodo nadaljevali z dejavnim usklajevanjem in informiranjem javnosti o vsebini predlaganih sprememb in o pripravi na njihovo izvajanje v praksi. Ostajajo trdno zavezani gradnji družbe, v kateri bo skrb za najranljivejše temelj skupnega življenja, je še dodal minister.
Arčon pa je na novinarski konferenci spomnil, da že deluje klicni center 114, kjer odgovarjajo tudi na vprašanja o dolgotrajni oskrbi. Do zdaj je prejel številne klice, kar pomeni, da deluje učinkovito, je izpostavil.
Omenjeni klicni center je uradno začel odgovarjati na vprašanja s tega področja prav danes. Približno 250 klicev so dobili še pred uradnim začetkom. Na ministrstvu za solidarno prihodnost so namreč že v ponedeljek javno napovedali, da bo klicni center 114 vsak delovni dan od 8. do 16. ure odprt tudi za takšna vprašanja, ne več samo za vprašanja glede poplav iz avgusta 2023 in glede predloga pokojninske reforme. Klicatelje je do zdaj najbolj zanimalo, kako bi lahko zakon o dolgotrajni oskrbi prispeval k rešitvi konkretne težave, ki jo imajo bodisi sami bodisi njihovi svojci, je za STA povedal vodja centra Matjaž Florjanc Lukan.
Prispevek bo znašal odstotek bruto plače in odstotek neto pokojnine
V nasprotju s pričakovanji centra pa je le manjšino klicateljev zanimalo več o prispevku za dolgotrajno oskrbo, ki ga bo treba plačevati od 1. julija. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. V centru so bili presenečeni, s kakšnim razumevanjem so klicatelji sprejeli ta prispevek, je dejal Florjanc Lukan.
Vlada potrdila zakonodajni sveženj za reformo sodstva
Vlada je potrdila tudi zakonodajni sveženj za reformo sodstva, ki med drugim predvideva optimizacijo poslovanja sodišč in uvedbo enovitega sodnika. Glavni cilj prenove sodniške zakonodaje je bolj učinkovito, transparentno in odgovorno delovanje sodnega sistema, je po seji vlade poudarila ministrica za pravosodje Andreja Katič.
Po besedah ministrice so pri pripravi zakonodajnega svežnja v največji možni meri upoštevali strokovna stališča sodstva, primerjalne ureditve v članicah Evropske unije in ključnih mednarodnih ustanov. Ministrstvo je izvedlo tudi analizo poslovanja sodišč od leta 2014 do 2023. Podatki kažejo, da se pravica do učinkovitega pravnega varstva sooča z izzivi, povezanimi s podaljšanjem sodnih postopkov in vztrajanjem števila nerešenih zadev ter sodnih zaostankov, je poudarila Katič.
Uvedba enovitega sodnika in tožilca
Paket prenove sodne zakonodaje zajema predlog novih zakonov o sodnikih in o sodiščih, predlog novele zakona o sodnem svetu in predlog novele zakona o državnem tožilstvu. Med glavnimi novostmi, ki jih prinaša reforma, je ministrica izpostavila uvedbo enovitega sodnika in tožilca in optimizacijo poslovanja sodišč, s katero se vzpostavlja okrožje kot osnovna organizacijska raven sodišč na prvi stopnji. "Na okrožjih bomo torej povezali okrajna in okrožna sodišča, pri tem pa želim poudariti, da ne bomo ukinili lokacije. To pomeni racionalizacijo, a brez izgube dostopa do pravice za prebivalce," je izpostavila Katič.
S predlogom prenove sodniške zakonodaje dajejo večji poudarek tudi odgovornosti predsednika sodišča, ki bo moral zagotoviti enakomerno obremenitev sodnikov in poskrbeti za pravočasno reševanje zadev. Ministrica zagotavlja, da izvajanje ukrepov ob upoštevanju časovnih standardov, ki so nadomestili sodniško normo, ne pomeni posega v vsebinsko neodvisno sojenje posameznega sodnika. Predlog med drugim uvaja mehanizem obveznega periodičnega nadzora nad opravljanjem zadev sodne uprave na tri leta z namenom sprotnega odkrivanja in odprave morebitnih nepravilnosti ter vzpostavitev dobrih praks, je dodala.
Dostop javnosti do sodnih odločb
Katič je med pomembnejšimi novostmi izpostavila tudi vzpostavitev novega informacijskega sistema za dodeljevanje zadev sodnikom, s čimer želijo omogočiti uveljavljanje pravice do zakonitega oziroma naravnega sodnika. Po predlogu bi sodnike z letnim razporedom določil predsednik sodišča, predlog pa določa tudi pogoje, kdaj se letni razpored lahko spreminja in katere okoliščine na strani sodnika mora predsednik sodišča pri tem upoštevati. "Na ta način se ustavna pravica do zakonitega sodnika dosledno izvaja po vnaprej določenih pravilih," zagotavlja ministrica.
Predlog ureja tudi dostop javnosti do sodnih odločb. Vrhovno sodišče bo po besedah ministrice poleg objave svojih odločb in odločb višjih sodišč objavljalo tudi prvostopenjske odločbe, s katerimi je bilo odločeno o glavni stvari in so pomembne za krepitev pravne varnosti ter zagotavljanje enotne sodne prakse. "Vzpostavljamo tudi možnost psihološke pomoči za sodnike in sodno osebje kot tudi za tožilce, kar je pomembno za dolgoročno stabilnost in kakovost obeh poklicev," je dodala Katič.
Predsednikom sodišč namesto šestletnega petletni mandat
Po predlogu bodo imeli predsedniki sodišč namesto šestletnega petletni mandat, in to največ dvakrat. Predsednika vrhovnega sodišča bo še naprej imenoval državni zbor, sodnike, ki so že izvoljeni v sodniško funkcijo, pa Sodni svet. Med novostmi je Katič izpostavila tudi krepitev transparentnosti delovanja Sodnega sveta.
Začetek uporabe zakonodaje je predviden s 1. januarjem 2027, kar po oceni ministrice daje sodstvu dovolj časa za kadrovske, tehnične in organizacijske priprave kot tudi za pripravo in sprejem podzakonskih aktov.
