Nov predlog za preimenovanje države: Ilindenska Makedonija

"Kot je povedal premier Zaev, je makedonska stran predstavila več mogočih rešitev, med katerimi sta eno identificirala kot sprejemljivo za obe strani," so danes v vladi v Skopju povedali za makedonsko tiskovno agencija Mia.

Dodali so, da vlada zadeve ne bo več komentirala, saj mora Zaev s predlogom najprej seznaniti predsednika države ter vodje strank, tudi glavne opozicijske VMRO-DPMNE.

Novice Cerar: Zaev in Cipras sta dosegla dogovor o imenu Makedonije

Da je Skopje dalo na mizo nov predlog Ilindenska Makedonija, je poročal makedonski portal A1ON, ki je navedel neimenovane diplomatske vire. Predlog tega imena je danes potrdil namestnik bolgarskega predsednika vlade Krasimir Karakačanov.

Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA je dejal, da sta se Makedonija in Grčija v četrtek v Sofiji dogovorili o sporu o imenu. "Naša zahodna soseda se bo verjetno imenovala Ilindenska Makedonija," je dejal za televizijo. Dodal je, da Bolgarija glede imena sosede nima težav, saj jo je pod njenim ustavnim imenom Republika Makedonija priznala prva.

Doslej se je kot rešitev dolgoletnega spora največkrat omenjala možnost imena Republika Zgornja Makedonija. Med morebitnimi rešitvami so naštevali tudi imeni Nova Makedonija in Severna Makedonija. V Grčiji sicer številne stranke in skupine, tudi Grška pravoslavna cerkev, nasprotujejo, da bi naziv Makedonija stal v imenu države.

Grčija imenu Republika Makedonija nasprotuje že od makedonske razglasitve neodvisnosti od Jugoslavije leta 1991, saj meni, da nakazuje njene ozemeljske težnje po istoimenski grški pokrajini. Pristala je zgolj na ime Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM), pod katerim so država leta 1993 sprejeli tudi v Združene narode.

Po lanskem nastopu nove vlade v Makedoniji sta strani okrepili prizadevanja za rešitev vprašanja imena, ki že leta ovira Makedonijo na poti v EU in Nato.

Novice Bruselj Grčiji predlaga višjo parlamentarno večino za sprejetje dogovora o imenu Makedonije

Ilindenska vstaja je bil oborožen upor Makedoncev proti Turkom v času Otomanskega cesarstva leta 1903, s katero so izrazili upor proti povečanemu izkoriščanju turških fevdalcev ter političnemu in nacionalnemu zatiranju. Začeli so jo na Ilijev dan 2. avgusta 1903. Dan po začetku vstaje so uporni Makedonci ustanovili Kruševsko republiko, osvobojeno ozemlje Kruševa, ki je samostojnost uživalo deset dni, preden so ga zavzeli in zažgali Turki.

Na Ilijev dan leta 1944 pa se je zgodil še en pomemben dogodek za Makedonijo. V samostanu Prohor Pčinjski na jugu Srbije je namreč potekalo 1. zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Makedonije, ki je sprejelo sklep za njeno vključitev v SFRJ, obenem pa postavilo temelje makedonski državnosti.

Ilindenska vstaja, Kruševska republika in zasedanje ASNOM tako predstavljajo ene najpomembnejših datumov v zgodovini Makedonije.