Nov predlog proračuna EU predvideva reze v kmetijstvo in kohezijo

Nov predlog proračuna, ki je bil oblikovan pod vodstvom predsednika Evropskega sveta, Hermana Van Rompuya, predvideva reze na skoraj vseh področjih. Rezi v kmetijsko pomoč, od katerih ima Francija največjo korist, znašajo 21,5 milijarde evrov. Od začetnega, več kot bilijon evrov vrednega proračunskega predloga je zdaj odštetih tudi 17 milijard kohezijskih sredstev. Ta denar je namenjen predvsem novim, vzhodnim članicam za izgradnjo infrastrukture in podjetij, da bi s pomočjo tovrstne kohezijske politike čim prej dohitele zahodne članice. Zato po pričakovanjih niti francoski niti poljski diplomati nad novim predlogom niso bili navdušeni.

V Parizu so že pred tem zavrnili kompromisni predlog ciprskega predsedstva, ki je sicer predvideval bistveno manjše reze v kmetijsko pomoč. Poljski predsednik vlade, Donald Tusk, pa svoje napore usmerja v Berlin in Bruselj, da bi izpogajal čim več za skupino tako imenovanih Prijateljic kohezije, skupine držav (mednje spada tudi Slovenija), ki imajo največjo korist od kohezijskih sredstev. "Razumljivo je, da ima Nemčija kot neto plačnica drugačne poglede kot Poljska in druge Prijateljice kohezije, a do zdaj nam je vedno uspelo najti skupen pogled," je na sredini tiskovni konferenci z nemško kanclerko Angelo Merkel povedal Donald Tusk. "Nemčija si prizadeva za večje reze, na Poljskem pa se zavzemamo za to, da bi bili ti rezi bolj uravnovešeni, da bi zaščitili mehanizem rasti, ki je kohezijska politika," je dodal poljski premier.

Nemčija pripravljena na kompromise, Britanija grozi z vetom

Merklova je ob tem povedala, da je pripravljena na iskanje kompromisov, in opozorila, da bo, če o sedemletnem proračunu ne bo dosežen dogovor, ogrožena verodostojnost Evropske unije. "Tudi če smo neto plačniki, je naš cilj, da najdemo dogovor. Storili bomo vse v naši moči, da bo dosežen dogovor, ki bo pravičen za vse," je še povedala nemška kanclerka. Tiskovni predstavnik nemške vlade pa je medtem pozdravil kompromisni Van Rompuyev predlog. "Dobro je, da imamo v času mrzličnih pogajanj kompromisne predloge, saj si prihodnji teden vsi želimo doseči dogovor," je povedal Steffen Seibert, tiskovni predstavnik Merklove.

Trenutni predlog je namreč bistveno bližje temu, za kar si je Nemčija prizadevala že na začetku, torej 120 milijard manjšemu proračunu, kot pa ga je sprva predlagala Evropska komisija. Po besedah nekega ciprskega diplomata je najbolj verjeten scenarij, da bo na koncu dosežen dogovor o okrog stomilijardnem zmanjšanju začetnega predloga. Ciper naj bi prav zaradi pogajalske taktike najprej predlagal zgolj 50-milijardno zmanjšanje evropskega proračuna. Pri vsem skupaj pa še zmeraj ostaja ključno vprašanje, kako se bo odzvala Velika Britanija. Z vidika premierja Davida Camerona je obstoječi predlog še zmeraj bistveno premil, zaradi česar je zelo verjetna britanska uporaba veta.