"Ni resničnih ambicij, da bi ustavili odtekanje denarja iz rok"

Boj proti raznovrstnim načinom izogibanja plačevanju davkov je v EU-ju pereča tema. V Uniji se na ta račun letno izgubi tisoč milijard evrov ali dva tisoč evrov na Evropejca – približno toliko, kot se po drugi strani vloži v zdravstvo. Kako zmanjšati obseg davčne vrzeli, bo zato tudi tema tokratnega vrha EU-ja.

Osnutek resolucije, ki ga je pripravila poslanka Kleva Kekuševa, vsebuje več kot 30 konkretnih ukrepov. Med drugim poziva k skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, skupnemu sistemu DDV-ja in možnosti odvzema bančne licence finančnim institucijam, ki strankam pomagajo pri davčnih utajah. Kleva Kekuševa je v razpravi poudarila, da je dokument pomemben v luči obsega utajenih davkov ter vprašanja družbene pravičnosti in preglednosti davčnih sistemov.

Predlaga objavo evropskega črnega seznama davčnih oaz Poleg tega predlaga izboljšano definicijo davčnih oaz, dogovor o skupnih sankcijah proti njim ter objavo evropskega črnega seznama davčnih oaz. Vsebuje tudi več ukrepov s ciljem boja proti t. i. agresivnemu davčnemu načrtovanju, ko multinacionalke svoje dobičke umetno prenašajo iz države v državo, da bi plačale čim manj davkov.

"Verjamem, da danes razpravljamo o dobrem poročilu. O poročilu, ki tako državam članicam kot tudi komisiji predlaga konkretne ukrepe za zajezitev alarmantne, 1000 milijard evrov težke težave Evrope," je kot glavna govornica v ključni razpravi majskega zasedanja parlamenta dejala Kleva Kekuševa. Že sam obseg davčne vrzeli je razlog za ukrepanje brez odlašanja, je prepričana.

Z enostranskimi ukrepi ne moremo doseči učinka Pred vrhom EU, na katerem pričakujejo sklepe voditeljev držav in vlad EU na isto temo, je poslanka opozorila, da čezmejna narava davčnih goljufij in škandalozen obseg vprašanja davčnih utaj in izmikanja plačilu davkov jasno kažeta, "da z enostranskimi nacionalnimi ukrepi preprosto ne moremo doseči želenega učinka".

Irsko predsedstvo EU in države članice je zato pozvala, da resno pristopijo k obravnavi poročila in predlaganih ukrepov. Nujno je potreben tudi premik na področju zakonodaje, ki je bila v parlamentu že potrjena, a je na Svetu v nekaterih primerih blokirana že več let, verjame poslanka. Kleva Kekuševa si korakov naprej želi tudi v Evropski komisiji. "Želim pozvati komisijo, da pripravi obširno in z zakonodajnimi predlogi podkovano evropsko strategijo za boj proti davčnim goljufom, pa tudi, da prevzame vlogo koordinacije evropskih dogovorov s tretjimi državami ter v imenu EU odpravi možnost posameznih bilateralnih davčnih dogovorov držav članic," je povedala.

Fajonova: Ni resničnih ambicij, da bi ustavili odtekanje denarja V okviru razprave in po njej se je oglasilo več slovenskih evropskih poslancev. "Imamo 30 konkretnih ukrepov, ampak evropske vlade nas ne poslušajo, saj v sklepe vrha niso uvrstile niti 10 odstotkov naših predlogov. Očitno nimajo resničnih ambicij, da bi ustavile odtekanje denarja iz rok evropskih davkoplačevalcev," je bila kritična Tanja Fajon (S & D/SD). Razloge za nezaupanje evropskih državljanov v institucije in politiko je treba iskati prav v nezainteresiranosti politike v boju proti utaji davkov ter ustvarjanju bogatašev, tajkunov in "črnih" podjetij v EU, je posvarila. Tudi v teh vprašanjih moramo iskati krivdo za današnje stanje, je sklenila.

"V dneh finančne stiske, ko vse vlade krčijo izdatke in dvigujejo davke, mora biti glavno sporočilo, da morajo tudi veliki dobičkarji, ki služijo na evropskem notranjem trgu, prispevati svoj zakonsko določeni in pravični delež," se je strinjal Jelko Kacin (Alde/LDS). Pomembno je, da je Evropski parlament večinsko usklajen in soglasen glede poročila, kar posreduje močno sporočilo članicam in komisiji, je še zatrdil. "Če bi le delno zmanjšali davčno vrzel v EU, bi z lahkoto premagali težave pri financiranju skupnih zadev in tudi pri premagovanju krize," pa je poudaril Milan Zver (EPP/SDS).

Sistemska težava, ki je članice ne rešijo Po njegovih besedah gre za sistemsko težavo, ki je članice niso sposobne ali voljne rešiti, ter kulturno težavo. V zvezi z zadnjim je spomnil na raziskavo, ki je pred leti pokazala na velike razlike v davčni kulturi. "Še posebej je bila nizka v t. i. tranzicijskih postkomunističnih državah. Vendar s prstom ne smemo kazati na množico, le na male ljudi ali na malo sivo ekonomijo. Glavni grešnik je veliki kapital in tudi kriminal," je ocenil.

Evropski poslanci so na splošno sicer delili mnenje, da morajo države, ki želijo prejeti finančno pomoč za izboljšanje zmožnosti pobiranja davkov in boja proti davčnim goljufijam in utajam, k temu dodati še obveznost ukrepanja proti pranju denarja, izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju. Dodali so, da nobena evropska sredstva ali državna pomoč ne bi smela biti namenjena podjetjem, ki kršijo davčne standarde EU.

Poziv k uskladitvi davčnih osnov Članice EU so pozvali, naj uskladijo davčne osnove, izvajajo ukrepe, ki bi preprečili podjetjem prenos dobička v davčne oaze, s čimer se lahko izognejo plačilu davka in izboljšajo navzkrižno preverjanje carin in davčnih podatkov, kar naj bi zmanjšalo goljufije na področju DDV.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem v nagovoru poslancev poudaril, da je razprava o davkih v tem trenutku ena od ključnih tako za javne finance kot za konkurenčnost evropskih podjetij in življenjske stroške državljanov EU. Izjemnega pomena je po njegovih besedah tudi za verodostojnost prizadevanj za premagovanje krize, za politični kapital in za upravičenost obremenitev, ki jih kriza nalaga tistim, ki s težavo plačujejo davke.