ameriške volitve
Nedelja, 10. 11. 2024, 16.47
1 mesec, 1 teden
Netanjahu priznal, da je dal zeleno luč za napad na Hezbolah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,21
S Trumpom sta razpravljala o iranski grožnji ter o "velikih priložnostih, ki se Izraelu odpirajo na področju miru in širitve", je sporočil Netanjahu.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes prvič priznal, da je septembra dal zeleno luč za napad na pozivnike pripadnikov libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah, je po poročanju francoske tiskovne agencija AFP potrdil njegov tiskovni predstavnik.
18.51 Netanjahu priznal, da je dal zeleno luč za napad na Hezbolah
16.48 Netanjahu znova govoril s Trumpom
16.16 Več mrtvih v izraelskem napadu severno od Bejruta
18.51 Netanjahu priznal, da je dal zeleno luč za napad na Hezbolah
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes prvič priznal, da je septembra dal zeleno luč za napad na pozivnike pripadnikov libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdil njegov tiskovni predstavnik.
"Netanjahu je danes potrdil, da je dal zeleno luč za operacijo," je njegov tiskovni predstavnik Omer Dostri dejal o napadih, v katerih je bilo ubitih najmanj 39 in ranjenih skoraj tri tisoč ljudi. Netanjahu je na seji vlade dejal, da je odobril operacijo, je dejal Dostri, ki je potrdil poročanje izraelskih medijev.
V južnem predmestju libanonske prestolnice Bejrut ter v južnem in vzhodnem Libanonu, trdnjavah libanonskega proiranskega gibanja Hezbolah, so 17. in 18. septembra eksplodirali pozivniki in ročne radijske naprave, ki so jih uporabljali pripadniki Hezbolaha.
Čeprav je ta operacija nosila pečat izraelske zunanje obveščevalne službe Mosad, Izrael ni nikoli odkrito prevzel odgovornosti zanjo ali je komentiral.
Operacija je bila uvod v vojno Izraela z libanonskim proiranskim gibanjem Hezbolah, ki jo je Izrael začel konec septembra, ko je boj proti palestinskemu Hamasu na območju Gaze razširil na svoje severne meje in v Libanon. Od 23. septembra je bilo v izraelskih napadih na Libanon ubitih več kot 2.600 ljudi, večinoma civilistov, med katerimi prednjačijo ženske in otroci, poroča AFP.
Več kot 13 tisoč ljudi je bilo ranjenih, okoli 1,2 milijona od skupno šestih milijonov prebivalcev Libanona pa je moralo zaradi nasilja zapustiti domove.
16.48 Netanjahu znova govoril s Trumpom
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da je v zadnjih dneh trikrat govoril z novoizvoljenim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, pogovori pa so bili namenjeni nadaljnji krepitvi močnega zavezništva med Izraelom in ZDA, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz njegovega urada.
S Trumpom sta razpravljala o iranski grožnji ter o "velikih priložnostih, ki se Izraelu odpirajo na področju miru in širitve", je sporočil Netanjahu.
"V zadnjih nekaj dneh sem trikrat govoril z novoizvoljenim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom (...). Iransko grožnjo v vseh njenih vidikih vidiva v enaki luči," je dejal na zasedanju vlade, so sporočili iz njegovega urada.
ZDA so glavna zaveznica Izraela, ki izvaja vojaško ofenzivo proti palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas in libanonskemu proiranskemu gibanju Hezbolah.
V prejšnjem predsedniškem mandatu je Trump sprejel številne poteze v korist Izraela, med drugim je veleposlaništvo ZDA iz Tel Aviva preselil v Jeruzalem, priznal izraelsko suverenost nad Golansko planoto ter pomagal normalizirati odnose med Izraelom in več arabskimi državami v okviru Abrahamovih sporazumov. S temi sporazumi se je Izrael leta 2020 med drugim zavezal, da bo v zameno za normalizacijo odnosov z arabskimi državami zamrznil svoje načrte za priključitev delov Zahodnega brega, vključno s tamkajšnjimi judovskimi naselbinami, ki so po mednarodnem pravu nezakonite.
16.16 Več mrtvih v izraelskem napadu severno od Bejruta
Napad na hišo v Balbeku naj bi bil izveden brez predhodnega izraelskega poziva k evakuaciji ljudi, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Pred tem je libanonska tiskovna agencija NNA poročala o izraelskem letalskem napadu na večinoma šiitsko vas Almat, ki se nahaja sredi večinoma krščanske regije.
Po najnovejših podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je pri tem umrlo 23 ljudi, med njimi sedem otrok. Številka naj še ne bila končna, saj še vedno potekajo postopki identifikacije posmrtnih ostankov.
Televizijski posnetki so kazali, kako reševalci z golimi rokami brskajo po razbitinah hiše.
Televizijski posnetki so kazali, kako reševalci z golimi rokami brskajo po razbitinah hiše, ki je bila popolnoma porušena, in vlečejo iz ruševin trupla, zavita v odeje. Lokalni poslanec Hezbolaha Raed Berro je zanikal izraelske navedbe, da so se med civilisti skrivali člani Hezbolaha ali orožje. "Pomembni vojaški in varnostni predstavniki so ponavadi na fronti, (...) ne v ozadju. Pod ruševinami so samo otroci, starejši ljudje in ženske," je dejal.
Omenjeno naselje okoli 30 kilometrov severno od Bejruta je po navedbah AFP izven tradicionalnih utrdb libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah, sicer v južnem Bejrutu ter v južnem in vzhodnem Libanonu, ki jih Izrael silovito bombardira od konca septembra.
Libanonsko ministrstvo za zdravje je danes tudi sporočilo, da so bili v izraelskih napadih na jugu države ubiti trije reševalci, povezani s Hezbolahom.
V izraelskih napadih v soboto na vzhodu Libanona je po navedbah ministrstva za zdravje umrlo 20 ljudi, na jugu države pa 13.
Izrael je 23. septembra okrepil zračno ofenzivo, usmerjeno predvsem proti domnevnim utrdbam gibanja Hezbolah na vzhodu in jugu Libanona ter v južnem Bejrutu, teden dni pozneje pa je poslal tja še kopenske enote.
Do stopnjevanja je prišlo po skoraj letu nizkointenzivnih čezmejnih napadov Hezbolaha v podporo palestinskemu gibanju Hamas po njegovem napadu na Izrael 7. oktobra 2023, ki je sprožil vojno v Gazi.
Po podatkih libanonskega zdravstvenega ministrstva je bilo v Libanonu od začetka čezmejnih izmenjav ognja ubitih več kot 3.130 ljudi, večina v obdobju po 23. septembru.
