Torek, 25. 4. 2023, 22.25
1 leto
Nesreča v Černobilu: ko se je tudi Slovenija tri tedne tresla zaradi sevanja #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,97
8
Danes mineva 37 let od eksplozije reaktorja v Černobilu, najhujše mirnodobne jedrske katastrofe v zgodovini. Povišano radioaktivnost so takrat zaznali tudi na območju Slovenije. Območje Černobila bo za življenje primerno šele čez 20 tisoč let, narava pa okreva po svoje - na območju so številne živali, na stotine psov, ki so ostali po evakuaciji in ki po raziskavah kažejo znake genetskih sprememb. Danes dodatno skrb prinaša vojna v Ukrajini, saj na njenem ozemlju v Zaporožju stoji največja jedrska elektrarna v Evropi, spopadi pa močno ogrožajo njeno varnost.
Danes, skoraj 40 let po nesreči, je še vedno kontaminiranih približno 150 tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja v Belorusiji, Rusiji in Ukrajini, ki se razteza severno od elektrarne do 500 kilometrov daleč. Območje v širini 30 kilometrov okoli elektrarne velja za izključitveno območje in je nenaseljeno.
Radioaktivne padavine so se razpršile po Evropi
Radioaktivne padavine so se zaradi vetra in neviht razpršile po večjem delu severne poloble, vendar so bile količine v mnogo primerih nepomembne. Cezij in druge radioaktivne izotope je veter odnesel proti severu na Švedsko in Finsko ter deloma nad druge dele severne poloble. V prvih treh tednih po nesreči je bila raven sevanja v ozračju na več mestih po svetu nad normalno, vendar so te ravni hitro padle. Nobena študija ni pokazala neposredne povezave med Černobilom in povečanim tveganjem za raka ali druge zdravstvene težave zunaj neposredno prizadetih republik Ukrajine in Belorusije ter Ruske federacije, lahko preberemo v zapisu Mednarodne agencije za jedrsko energijo.
Kaj pa Slovenija?
"Zaradi radioaktivnega oblaka, ki so ga vetrovi raznesli po večjem delu Evrope, smo, kljub veliki razdalji od Černobila, posledice občutili tudi v Sloveniji," so potrdili na Upravi RS za jedrsko varnost (URSJV). Kako visoka pa je bila stopnja radioaktivnosti pri nas v resnici? "Takrat smo zaznali najvišjo aktivnost ionizirajočega sevanja v Sloveniji. To je bil tudi edini primer, ko so bili zaradi povišanih ravni sevanja potrebni kakršnikoli zaščitni ukrepi na našem ozemlju. Pristojni organi so pravočasno odredili vrsto preventivnih ukrepov in priporočil prebivalstvu," dodajajo.
Večina ukrepov in priporočil je bila podprta z meritvami onesnaženja deževnice, tal in zraka, kasneje tudi prehrambnih proizvodov. Meritve, tako imenovani izredni monitoring, so opravljali mobilni laboratorij in drugi laboratoriji Inštituta Jožef Stefan ter Zavod za varstvo pri delu.
Černobilska katastrofa ni edini dejavnik, ki vpliva na prisotnost radioaktivnega cezija-137 v tleh, krivo je tudi globalno jedrsko onesnaženje zaradi jedrskih poskusov.
"Po začetnem povišanju ravni ionizirajočega sevanja, ki je na mestih, predvsem tam, kjer je deževalo, doseglo tudi več kot desetkratne vrednosti naravnega sevanja, so se vrednosti zaradi razpada kratkoživih radionuklidov kmalu zmanjšale," pojasnjujejo z URSJV.
Globalni vpliv jedrske dejavnosti
Kako dolgo po nesreči je povišana radioaktivnost vztrajala na območju Slovenije, smo vprašali strokovnjake.·"Cezij 137 je še vedno mogoče zaznati v naših tleh, vendar ne le zaradi černobilske nesreče, temveč tudi zaradi globalnega onesnaženja, kot posledice jedrskih poskusov."
Nas mora skrbeti? "Ker se aktivnost omenjenega radionuklida s časom zmanjšuje in ker hkrati pronica oziroma migrira v globlje plasti zemlje, se zmanjšuje njegov vpliv na prehranjevalno verigo prebivalstva in tudi živali," mirijo na URSJV.
Prav tako vsako leto izvajajo monitoring življenjskega okolja, z namenom spremljanja kontaminacije okolja z radioaktivnimi snovmi. Zaradi migracije cezija-137 so razširili izvajanje meritev v zemlji s 30 na 50 centimetrov globine, saj ga je v zgornjih plasteh prisotnega zelo malo. "Na podlagi izvedenih meritev se vsako leto ocenjuje vpliv na prebivalstvo," pojasnjujejo.
K sreči v Sloveniji ni prišlo do stopnje onesnaženja, ki bi neposredno ogrožala zdravje prebivalstva, zato so bili vsi zaščitni ukrepi namenjeni zmanjšanju verjetnosti kasnejših učinkov, na primer rakastih obolenj in dednih posledic, na najmanjšo mogočo mero in so se nanašali zlasti na tako imenovane prehranske ukrepe.
Takoj po nesreči je bila izdana prepoved uporabe deževnice, proste paše krav mlekaric, uporabe sveže zelenjave, lovljenja divjadi in podobno. Ti ukrepi so veljali 20 dni, nato niso bili več potrebni.
"Povprečen prebivalec Sloveniji je leta 1986 zaradi nesreče prejel odmerek okoli enega milisieverta. Tak odmerek sicer prejmemo iz naravnih virov sevanja v nekaj mesecih. Vsako naslednje leto se je odmerek za prebivalce zelo hitro zmanjševal, danes je ocenjen odmerek, ki ga prejme prebivalec Slovenije od černobilske nesreče in preostalih jedrskih poskusov, manj kot 0,01 milisieverta na leto, kar predstavlja okoli 0,4 odstotka prejetega letnega odmerka zaradi naravnega ionizirajočega sevanja, ki je med 2,5 in 2,8 milisieverta na leto. Posledično zdravstvenih posledic zaradi te izpostavljenosti ni bilo mogoče opaziti, saj bi bile statistično neugotovljive in neločljive od vpliva naravnega sevanja."
Vojna v Ukrajini prinesla dodatne skrbi
Po eksploziji aprila 1986 je bilo število žrtev še toliko večje, ker so tedanje sovjetske oblasti šele po dveh dneh javnost obvestile o nesreči. Danes dodatne skrbi povzroča vojna v Ukrajini, tudi zato, ker je ruska vojska ob začetku invazije februarja lani za kratek čas zasedla jedrsko elektrarno v Černobilu.
Tako je Mednarodna agencija za jedrsko energijo v začetku letošnjega leta vzpostavila stalno misijo na jedrskem območju v Černobilu. Pobuda je del nove ureditve, po kateri bodo strokovnjaki stalno napoteni v vse štiri ukrajinske elektrarne, poleg Zaporožja, kjer je organizacija ZN prisotna od septembra, s čimer želijo zmanjšati tveganje za nesrečo v času vojne v Ukrajini.
This week, #IAEA teams of nuclear safety & security experts are being stationed at 🇺🇦 #NPPs and #Chornobyl site for a long-term presence, in missions launched at #Ukraine’s request, to help reduce the risk of a nuclear accident during the ongoing conflict. https://t.co/lOFjKU5rpi pic.twitter.com/R3n3VYEqlD
— IAEA - International Atomic Energy Agency ⚛️ (@iaeaorg) January 17, 2023
Vodja IAEA Rafael Grossi je ob vzpostavitvi misije dejal, da je varnost elektrarne Zaporožje prednostna naloga.
Zaporožje je največja jedrska elektrarna v Evropi. Zaradi spopadov v Ukrajini je bila v tem času že večkrat prisilno zaustavljena zaradi poškodovanih visokonapetostnih daljnovodov, ki povezujejo elektrarno z ukrajinskim energetskim omrežjem.
Električni vodi so bistveni za varnost in delovanje hladilnih sistemov elektrarne. Dlje ko je elektrarna brez električne energije, večja je možnost taljenja sredice jedrskega reaktorja. Nevarnost predstavlja tudi rusko izsuševanje ogromnega vodnega zajetja v južni Ukrajini, kar poleg zalog pitne vode in kmetijstva ogroža tudi hladilni sistem elektrarne.
Prostoživeči psi na zaprtem območju so genetsko že spremenjeni
Danes na območju okoli kraja nesreče, znanem kot izključeno območje, živi na stotine prostoživečih psov, ki so ostali zapuščeni po obsežni evakuaciji. Znanstveniki izvajajo študije njihovih genomov, da bi ugotovili, kakšne posledice je jedrska nesreča pustila na njih. V začetku letošnjega leta je znanstveno združenje Science Advances objavilo izsledke študije Univerze v Južni Karolini in Nacionalnega raziskovalnega inštituta za človeški genom, po katerih so ugotovili, da so černobilski psi genetsko ločeni od čistokrvnih psov ali drugih skupin prostoživečih živali.
V študiji opozarjajo, da je še prezgodaj reči, ali je radioaktivno okolje prispevalo k edinstvenim genetskim profilom psov v Černobilu in na kakšen način. Je pa študija korak v prizadevanju, da bi razumeli, kako je dolgotrajna izpostavljenost sevanju vplivala na tam živeče živali in kaj je potrebno za preživetje okoljske katastrofe. Biologi iščejo tudi odgovor na vprašanje, ali desetletja dolga izpostavljenost sevanju morda vpliva na pospešeno evolucijo.
Študija je tudi odkrila, da so divji psi, ki živijo v bližini černobilske elektrarne, pokazali izrazite genetske razlike v primerjavi s psi, ki živijo le približno 16 kilometrov stran v bližnjem mestu Černobil. Raziskovalci ne morejo z zanesljivostjo reči, ali so mutacije izključno posledica sevanja ali nemara tudi parjenja v sorodstvu.
Poleg psov na zaprtem območju živijo tudi druge vrste živali. Znanstveniki preučujejo bakterije, glodavce in tudi ptice. Študija iz leta 2016 je pokazala, da so bile vzhodne drevesne žabe (Hyla orientalis), ki so običajno zelene barve, na tem območju pogosteje črne. Biologi se ukvarjajo s teorijo, da so žabe doživele koristno mutacijo v kožnem pigmentu melaninu.
Po eksploziji v Černobilu so se tudi v drugih rastlinah in živalih pojavile mutacije. Listi so spremenili obliko in nekatere živali so se rodile s telesnimi deformacijami. Kljub povečani ravni sevanja se redke vrste zdaj v velikem številu vračajo na to območje. Med njimi so bobri, losi, volkovi, divji prašiči in nekatere vrste ptic, poroča Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA).
8