Nemčija zaposluje premalo tujih strokovnjakov

Vsaj tako navaja poročilo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki ob tem postreže tudi s konkretnimi številkami. Nemška podjetja na letni ravni zaposlijo približno 25 tisoč visokokvalificiranih tujih delavcev, kar je veliko manj kot na primer države, kot so ZDA, Kanada, Avstralija, Velika Britanija in Danska, ki v povprečju zaposlijo od pet- do desetkrat več tujih strokovnjakov, piše nemški DW. To lahko na dolgi rok ogrozi status Nemčije kot največjega gospodarstva v Evropi, opozarja OECD.

Kako zadržati konkurenčnost ob starajočem se prebivalstvu? "Nemška prihodnost je v veliki meri odvisna od tega, kako bo država uspela zadržati svojo konkurenčnost kljub starajočemu se prebivalstvu," je na spletni strani OECD-ja poudaril pomočnik generalnega sekretarja organizacije Yves Leterme. Anketa v sklopu raziskave je pokazala, da je najpogostejši odgovor nemškega delodajalca, na vprašanje, zakaj ne zaposluje več tujih strokovnjakov, da na kaj takšnega "niso niti pomislili", medtem ko je drugi najpogostejši odgovor, da je zaposlovanje tujih strokovnjakov "preveč zapleteno".

Postopek zaposlitve preprost, birokracije malo V kontekstu drugega odgovora je zato presenetljiva ugotovitev poročila, da je dejansko proces, povezan z uvozom in zaposlitvijo tujih visokokvalificiranih delavcev v Nemčiji, preprost, birokracije pa je izredno malo. Proces zaposlovanja tujih strokovnjakov se je v zadnjih letih še poenostavil, poročilo pa obenem izpostavlja, da je postopek zaposlovanja delavcev brez tovrstnih akademskih kvalifikacij veliko zahtevnejši. Skrb predstavljajo tudi majhna nemška podjetja, ki naj bi s težavo zapolnjevala določena delovna mesta, predvsem zaradi pomanjkanja mednarodnih kontaktov. V luči tega dejstva OECD državi predlaga, da vlada manjšim podjetjem nudi več podpore pri pridobivanju tujih kadrov.

Potrebno poznavanje jezika Druga težava je poznavanje jezika. Večina nemških podjetjih namreč od svojih zaposlenih zahteva, da obvladajo komunikacijo v nemškem jeziku. "Imigracijski sistem v trenutni obliki pomembnosti nemščine na trgu delovne sile ne daje dovolj velikega poudarka," opozarja Leterme, ki meni, da je treba spodbujati učenje jezika v državah, ki ponujajo veliko število visokokvalificirane delovne sile, ob tem pa predlaga, da bi bilo treba več storiti tudi za znanje jezika pri tujih študentih, ki se izobražujejo v Nemčiji.

"Moramo se spustiti z oblakov …" Nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung je glede na izsledke raziskave zapisal, da tuji delavci raje hodijo v angleško govoreče države, kar pa je veliko tveganje za prihodnost Nemčije. "Če se tuji delavci neradi odločajo za prihod v Nemčijo, se bomo težko borili s prihodnostjo. Kmalu bomo država, polna starih ljudi, ki vse dlje živijo, potrebujejo vse več pomoči in vse več stanejo … Moramo se spustiti z oblakov in na ves glas objaviti: Nemčija je dežela priložnosti, kjer živi ogromno dobrih ljudi in zaradi tega se tu splača živeti – tudi jezik ni tako slab, kot mnogim zveni," še sklenejo.