Nemčija: bogata država – revna mesta

Številna mesta sicer nimajo težav. Velemesta, kot so Hamburg, München ali pa Frankfurt, gospodarsko cvetijo, spet druga pa so postavljena na stranski tir. Pokrajina Porurje je tipičen primer, tudi drugod pa niso težave nič manjše. Oberhausen, Duisburg in Gelsenkirchen se na primer komaj še držijo nad vodo. Zapirajo vrtce, šole so prazne, ukinjajo tudi kulturne ustanove, piše DW.

Razvoj dveh hitrosti Čeprav se je situacija zahvaljujoč stabilni gospodarski rasti na nekaterih področjih izboljšala, pa je pri nemških mestih vse bolj opažati razvoj dveh hitrosti, meni Ullrich Maly, župan Nürnberga. "Kljub dobrim gospodarskim podatkom se razkorak med revnimi in bogatimi mesti samo povečuje," ugotavlja.

Stefan Schneider z nemškega inštituta za urbanistiko v Berlinu pravi, da ni razloga za strah, da bi se tudi v Nemčiji ponovil grški scenarij in bi katera izmed mest celo bankrotirala. "To pri nas ni mogoče. Če kakšno mesto ne more več odplačevati svojih dolgov, mora pač posredovati država," poudarja.

Posojila, ki jih ne morejo odplačati Po njegovem mnenju so si namreč številna mesta zaradi dobre gospodarske situacije v državi sposodila denar, ki si ga nikakor ne bi smela. Zdaj opozarjajo, da teh posojil, nekje presegajo tudi milijardo evrov, ne morejo odplačati.

Maly zavrača očitke, da mesta sama premalo pripomorejo k zmanjševanju dolgov. Po njegovem mnenju se je največ varčevanja v zadnjih 20 letih dogajalo prav na občinski ravni. Hkrati izpostavlja, da mesta nimajo tako stabilnega izvora prihodka in da potrebujejo več pomoči države.

"Veliki projekti zahtevajo skupno financiranje" "Potrebujemo razbremenitev od ogromnih socialnih stroškov, pomoč za integracijo invalidov na primer plačajo občine, čeprav je to naloga države. Od države in zveznih oblasti potrebujemo pomoč za velike investicije, kot je trenutno zakonska podlaga za sprejemanje otrok v vrtce. Veliki projekti zahtevajo skupno financiranje," ocenjuje Maly.

Strokovnjaki, kot je Schneider, želijo mestne oblasti prepričati v to, da je tudi na občinski ravni potrebno dolgoročno finančno in strukturno načrtovanje. "Že danes vemo, da so v nekaterih mestih šole potrebne samo še naslednjih 10 ali 15 let. Že zdaj moramo razmišljati o tem, kako bomo uporabili te objekte v prihodnosti. To pomeni, da moramo razmišljati tudi dlje od predvolilnih obdobij."

Maly meni, da na lokalni ravni to nikdar ni bila težava, saj se v mestnih občinah vse odločitve sprejemajo po principu soglasnosti, s tem pa obstajajo tudi pogoji za sprejemanje predpisov, ki presegajo kratkotrajna volilna obdobja.