Nekdanji gvatemalski diktator obsojen zaradi genocida

Gre za prvi primer, ko je gvatemalski sodni sistem obsodil državnega voditelja. Proti Efrainu Riosu Monttu je na sodišču pričalo na desetine Majev, ki so dokazovali, da je takratna vojska ubijala, mučila in posiljevala staroselce. Kot predsednik je bil Rios Montt seznanjen z grozotami, ki so se dogajale, in jih ni na noben način skušal preprečiti, je povedal predsednik tribunala Jassmin Barrios.

Monntov soobtoženec in takratni direktor obveščevalne službe Mauricio Rodriguez Sanchez je bil oproščen. Sodišče je Riosu Monttu odredilo zapor, v času sojenja pa je bil v hišnem priporu. Na sodbo se bo najverjetneje pritožil.

Za tamkajšnje poznavalce je bil razplet sojenja presenetljiv, saj številni niso verjeli, da je gvatemalski sodni sistem sposoben izpeljati proces takšnih razsežnosti, zato že govorijo o zgodovinskem sojenju, ki bi lahko odprlo vrata za nadaljnje obsodbe vojaških poveljnikov, ki jih sumijo številnih grozot med gvatemalsko 36-letno državljansko vojno. Ta se je končala leta 1996, v njej je umrlo več kot 200.000 ljudi, približno milijon pa se jih je iz države izselilo. V času Monttove vladavine je vojska uporabljala grožnjo levičarskih upornikov kot izgovor za uničevanje majevskih naselij, kjer naj bi skrivali upornike. Kampanja je vodila v genocid več kot 1.700 Majev, kar naj bi po besedah Riosa Montta speljali lokalni vojaški poveljniki, ki so imeli nadzor nad svojimi ozemlji, medtem ko naj sam s tem ne bi imel ničesar: "Nikoli nisem dovolil, podpisal ali predlagal, nikoli nisem izdal ukazov za takšne napade na ljudi, na določeno etnično ali versko skupino."

Obsodbo so pozdravile skupine, ki se borijo za človekove pravice. Pri Amnesty International so poudarili, da mora Gvatemala slediti temu zgodovinskemu trenutku in pred roko pravice pripeljati vse, ki so sodelovali pri ubijanju, mučenju, posiljevanju in pri izginotju deset tisočev ljudi.