Četrtek, 19. 5. 2022, 8.24
1 leto, 11 mesecev
Ne Egipt, to je država, kjer domujejo najstarejše mumije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,66
1
Veljajo za prve ljudi na svetu, ki so umetno mumificirali umrle.
Medtem ko za najstarejše egipčanske mumije velja, da so nastale približno tri tisoč let pred našim štetjem, v Čilu najstarejši primeri umetne mumifikacije segajo približno v leto 5.050 pred našim štetjem. Čilske mumije ljudstva Chinchorro so trenutno ločeno razstavljene na dveh lokacijah v provinci Arica, kjer sicer načrtujejo postavitev novega muzeja zanje.
Una comunidad de pescadores, Chinchorro, q apenas lograrían una pequeña página en la prehistoria si no fuera por una tradición funeraria q las hace únicas: conocían y practicaban la momificación mucho antes de que esta se extendiera en el antiguo Egipto.https://t.co/GP4nfDxQEw
— cristian leporati (@cleporati) May 16, 2022
Po lanskem vpisu naselitve in umetnega mumificiranja kulture Chinchorro v Arici in Parinacoti na Unescov seznam svetovne dediščine se je regionalna vlada odločila, da pripravi načrte za namenski muzej in arheološki park Chinchorro. "V regiji Arica in Parinacota bo obstajal nov muzej visokih standardov, ki bo izpostavil pomen kulture Chinchorro," je za špansko tiskovno agencijo EFE povedal tamkajšnji guverner Jorge Diaz.
Na dveh ločenih lokacijah v Arici je trenutno razstavljenih približno sto mumij Chinchorro.
"Vsakogar so mumificirali. Ljudstvo Chinchorro ni pokopavalo svojih mrtvih," je za EFE povedala arheologinja Valeska Laborde.
Ljudi niso pokopali, ampak so jih mumificirali
Chinchorro so ribiško ljudstvo, ki je poseljevalo današnjo čilsko provinco Arica na severu države. V številnih pogledih so podobni drugim kulturam prazgodovinske Južne Amerike, le da veljajo za prve ljudi na svetu, ki so umetno mumificirali umrle. Pri večini starodavnih družb so sicer mumificirali predvsem elito, ljudstvo Chinchorro pa je to prakso razširilo na vse člane skupnosti.
"Vsakogar so mumificirali. Ljudstvo Chinchorro ni pokopavalo svojih mrtvih," je za EFE povedala arheologinja Valeska Laborde, ki vodi občinski urad za kulturo in dediščino v mestu Camarones v Arici.
"Verjeli so, da mrtvi spremljajo žive," je dodala in pojasnila, da so pripadniki ljudstva Chinchorro s seboj nosili mumificirana telesa sorodnikov, ko so se selili iz kraja v kraj.
Uporabljali so več tehnik
Pri najstarejših mumijah Chinchorro so uporabljali t. i. tehniko črne mumije, ki je pomenila razkosanje telesa, odstranjevanje organov in tkiv ter toplotno sušenje kosti, preden so jih ponovno sestavili z uporabo perja, trave, pepela, zemlje in drugih materialov. Več sto let pozneje so se pojavile rdeče mumije, kjer so telo preoblikovali z rezi in ne več z razkosanjem.
Mumije ljudstva Chinchorro je v začetku 20. stoletja odkril nemški arheolog Max Uhle med odpravo v dolino, ki povezuje obalo Tihega oceana s puščavo Atacama. Čilske mumije so bile brez grobnih pridatkov, kar je značilno za mumije drugih kultur. Prav tako niso bile razporejene v nobenem opaznem vzorcu. Edina stična točka je bila, da so bile vse obrnjena v smeri oceana. Do zdaj so našli več kot 280 čilskih mumij. Strokovnjaki menijo, da se jih skriva še na stotine.
Kljub pomembnosti odkritja čilske oblasti vse do lanskega leta niso pokazale veliko zanimanja za ohranitev mumij. Premik se je zgodil prav z lanskim vpisom na Unescov seznam svetovne dediščine.
1