Petek, 1. 9. 2017, 10.22
4 leta, 3 mesece
Brezplačno šolstvo: na Švedskem učencu tudi tablica in taksi, pri nas najem učbenikov in revnim kosilo #video
Da brezplačnega kosila ni, vemo vsi. A zdi se, da se Švedi - sicer za ceno nekoliko višjega davkoplačevalskega bremena - precej bolj približajo v ustavi zapisani ideji brezplačnega šolstva kot to velja v Sloveniji. Kot priča hrvaški priseljenec njegovi hčerki v švedski šoli pripada od tabličnega računalnika do taksi prevoza na dodatni tečaj tujega jezika. Kaj dobijo naši otroci?
Po družbenih omrežjih kroži posnetek hrvaškega novinarja, ki se je sredi lanskega leta z družino preselil na Švedsko in z virtualnim svetom delil svojo izkušnjo pri vpisu 11-letne hčerke v tamkajšnjo osnovno šolo. Novinar Slobodan Mufić je v objavi, ki jo povzema Index.hr, zapisal pogovor z ravnateljem osnovne šole v kraju Lunden v mestu Skövde na jugu Švedske.
Individualne ure za učenje jezika
Ob vpisu hčerke v šolo je dobil obrazec, na katerega je moral napisati nekaj hčerinih osnovnih podatkov. Ravnatelju je povedal, da ne zna švedsko, odvrnil mu je: "Dobro, se bo naučila."
Na vprašanje, ali bi jo bilo smiselno zaradi jezikovne ovire za začetek vpisati v posebni program, ravnatelj odvrne: "Tudi ta možnost obstaja, a mislimo, da se bo v krogu švedsko govorečih otrok najhitreje naučila. Ena od učiteljic švedskega jezika bo dve uri dnevno posvetila samo njej."
Video: Planet TV
Potrebščine, tablica, hrana... Vse priskrbi šola.
Kaj mora hči prinesti v šolo? Nič, vse šolske potrebščine dobi tukaj, je Mufiću pojasnil ravnatelj. Učenkina edina obveza je, da pazi, da se baterija na tabličnem računalniku ne izprazne. "Torej ji moramo kupiti tablični računalnik?" vpraša starš. Ravnatelj odgovori, da ne, češ da tudi tablico priskrbi šola. S pomočjo tablice se bo po njegovem mnenju lažje učila, lahko bo uporabljala tudi prevajalnik.
Na vprašanje, ali je pogovarjanje v maternem jeziku v domačem okolju lahko ovira pri učenju jezika v novi domovini in ali naj se doma s hčerko pogovarja v švedskem jeziku, ravnatelj odvrne, da ne in da bi bilo celo priporočljivo dopolnilno učenje hrvaškega jezika. To poteka v šoli na drugi strani mesta. A tudi za to ravnatelj najde rešitev: hčerki bo šola naročila taksi.
Mufiću ravnatelj pove še, da vsakemu šolarju pripadata dva obroka dnevno, zajtrk in kosilo, kjer lahko izbira med mesnim in vegetarijanskim menijem.
Zadnji avgustovski dnevi za šolarje pomenijo slovo od poletnih počitnic in za večino tudi nestrpno čakanje na ponovno snidenje s sošolci. Starši pa v teh dneh razmišljajo tudi o stroških šolskih potrebščin, ki so za najbolj revne astronomski.
Preberite še:
Znani Slovenci in njihovi spomini na šolo in prvi šolski dan
Marko Juhant: Ne pospravite igrač in ne pripravljajte otroka na šolo! #intervju
Srbski strokovnjak: Vse, kar naredite namesto otroka, mu na dolgi rok škodi
Koliko Švede stane tak sistem?
Hrvaški novinar Mufić v objavi ne pozabi omeniti darežljivih švedskih davkoplačevalcev, ki tak sistem omogočajo. Švedska je po davčnem bremenu v samem vrhu Evrope. Zbrani davki vsako leto dosegajo okrog 44 odstotkov BDP države. Povprečje Evropske unije (EU) je 40 odstotkov, slovenski delež pri okrog 37 odstotkih BDP.
V spodnji tabeli nekaj podatkov o davkih pri nas in na Švedskem ter deležu BDP, ki ga primerjani državi namenjata za javno šolstvo.
Slovenka na Švedskem: Tu ni 'piflanja'
Na Švedskem učenci ne poznajo "piflanja", niti nimajo domačih nalog, temveč se šola bolj ali manj dogaja v šoli, o šolskem sistemu v skandinavski državi pravi Slovenka Maja Rutar Smedmar. Na Švedskem živi tudi kar nekaj Slovencev. Pred kratkim smo se pogovarjali z Novogoričanko Majo Rutar Smedmar, ki je tam že sedemnajst let, in opozarja tudi na precej drugačen "vsebinski" pristop šolnikov.
Na Švedskem učenci ne poznajo "piflanja", niti nimajo domačih nalog, temveč se šola bolj ali manj dogaja v šoli.
"Zelo spodbujajo, da otrokom šola ni nekaj groznega. Veliko se dela tudi na prilagajanju šibkejšemu členu, da so vsi čim bolj enaki, kar pa je slabo za bolj motivirane, ki si želijo več, biti boljši. Ti gredo običajno v mednarodno 'IB' srednjo šolo," nam je med drugim povedala v intervjuju, ki ga lahko preberete na tej povezavi.
Brezplačno šolstvo stane
Tudi Slovenija ima brezplačno šolstvo. To zagotavlja 57. člen ustave, kjer piše: "Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev." Kaj to pomeni oziroma kaj slovenski osnovnošolec dobi brezplačno, preberite v spodnjem okvirju.
Vendarle pa večina strokov potrebščin in aktivnosti pade na starše. Ob vpisu v šolo vsaj nekatere šole nudijo možnost brezplačnega najema učbenikov za tekoče šolsko leto. Vse ostale potrebščine plačajo starši, tako da jih začetek šolskega leta praviloma olajša vsaj za dobrih sto evrov, o čemer smo že pred časom poročali na Planet TV. Starši lahko pri nakupu potrebščin prihranijo s kupovanjem rabljenih učbenikov, socialno najšibkejši pa se lahko za pomoč obrnejo na šolski sklad in dobrodelne organizacije, kot sta Rdeči križ in Karitas.
Tudi prehrana v šoli je praviloma plačljiva, od letošnjega februarja pa velja, da imajo otroci v družinah, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 36 odstotkov povprečne plače, brezplačno kosilo.
Starši v Sloveniji plačujejo tudi športne in druge dopolnilne aktivnosti (na primer učenje tujega jezika in podobno), kar lahko opazno zviša stroške šolanja.
Poleg šolskih dejavnosti v Sloveniji država oziroma občina med drugim plačata prevoze učencev, jutranje varstvo, podaljšano bivanje. Kaj mora pri nas plačati država in kaj občine?
Po zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja država osnovnim šolam plača:
- izvedbo obveznega programa, dopolnilnega pouka, dodatnega pouka,
- pol ure drugih oblik individualne in skupinske pomoči na oddelek,
- dve uri interesnih dejavnosti na oddelek,
- program šole v naravi,
- podaljšano bivanje od prvega do petega razreda ter
- sredstva za izvedbo jutranjega varstva učencev prvega razreda.
Občina pa plača:
- stroške uporabe prostora in opreme za osnovne in glasbene šole in druge materialne stroške,
- prevoze učencev,
- sredstva za investicijsko vzdrževanje nepremičnin in opreme ter
- dodatne dejavnosti.
1