Brezplačno šolstvo: na Švedskem učencu tudi tablica in taksi, pri nas najem učbenikov in revnim kosilo #video

Po družbenih omrežjih kroži posnetek hrvaškega novinarja, ki se je sredi lanskega leta z družino preselil na Švedsko in z virtualnim svetom delil svojo izkušnjo pri vpisu 11-letne hčerke v tamkajšnjo osnovno šolo. Novinar Slobodan Mufić je v objavi, ki jo povzema Index.hr, zapisal pogovor z ravnateljem osnovne šole v kraju Lunden v mestu Skövde na jugu Švedske. 

Individualne ure za učenje jezika

Ob vpisu hčerke v šolo je dobil obrazec, na katerega je moral napisati nekaj hčerinih osnovnih podatkov. Ravnatelju je povedal, da ne zna švedsko, odvrnil mu je: "Dobro, se bo naučila."

Na vprašanje, ali bi jo bilo smiselno zaradi jezikovne ovire za začetek vpisati v posebni program, ravnatelj odvrne: "Tudi ta možnost obstaja, a mislimo, da se bo v krogu švedsko govorečih otrok najhitreje naučila. Ena od učiteljic švedskega jezika bo dve uri dnevno posvetila samo njej."

Video: Planet TV

Potrebščine, tablica, hrana... Vse priskrbi šola.

Kaj mora hči prinesti v šolo? Nič, vse šolske potrebščine dobi tukaj, je Mufiću pojasnil ravnatelj. Učenkina edina obveza je, da pazi, da se baterija na tabličnem računalniku ne izprazne. "Torej ji moramo kupiti tablični računalnik?" vpraša starš. Ravnatelj odgovori, da ne, češ da tudi tablico priskrbi šola. S pomočjo tablice se bo po njegovem mnenju lažje učila, lahko bo uporabljala tudi prevajalnik. 

Na vprašanje, ali je pogovarjanje v maternem jeziku v domačem okolju lahko ovira pri učenju jezika v novi domovini in ali naj se doma s hčerko pogovarja v švedskem jeziku, ravnatelj odvrne, da ne in da bi bilo celo priporočljivo dopolnilno učenje hrvaškega jezika. To poteka v šoli na drugi strani mesta. A tudi za to ravnatelj najde rešitev: hčerki bo šola naročila taksi.

Mufiću ravnatelj pove še, da vsakemu šolarju pripadata dva obroka dnevno, zajtrk in kosilo, kjer lahko izbira med mesnim in vegetarijanskim menijem.

Zadnji avgustovski dnevi za šolarje pomenijo slovo od poletnih počitnic in za večino tudi nestrpno čakanje na ponovno snidenje s sošolci. Starši pa v teh dneh razmišljajo tudi o stroških šolskih potrebščin, ki so za najbolj revne astronomski. Foto: Thinkstock

Preberite še:

Znani Slovenci in njihovi spomini na šolo in prvi šolski dan

Marko Juhant: Ne pospravite igrač in ne pripravljajte otroka na šolo! #intervju

Srbski strokovnjak: Vse, kar naredite namesto otroka, mu na dolgi rok škodi

Učitelj biologije: Lahko si trojni doktor znanosti, pa ti pred skupino 20 otrok to prav nič ne pomaga 

Slovenka na Švedskem: Tu ni 'piflanja'

Na Švedskem učenci ne poznajo "piflanja", niti nimajo domačih nalog, temveč se šola bolj ali manj dogaja v šoli, o šolskem sistemu v skandinavski državi pravi Slovenka Maja Rutar Smedmar. Foto: Osebni arhiv Na Švedskem živi tudi kar nekaj Slovencev. Pred kratkim smo se pogovarjali z Novogoričanko Majo Rutar Smedmar, ki je tam že sedemnajst let, in opozarja tudi na precej drugačen "vsebinski" pristop šolnikov. 

Na Švedskem učenci ne poznajo "piflanja", niti nimajo domačih nalog, temveč se šola bolj ali manj dogaja v šoli.

"Zelo spodbujajo, da otrokom šola ni nekaj groznega. Veliko se dela tudi na prilagajanju šibkejšemu členu, da so vsi čim bolj enaki, kar pa je slabo za bolj motivirane, ki si želijo več, biti boljši. Ti gredo običajno v  mednarodno  'IB' srednjo šolo," nam je med drugim povedala v intervjuju, ki ga lahko preberete na tej povezavi. 

Brezplačno šolstvo stane

Tudi Slovenija ima brezplačno šolstvo. To zagotavlja 57. člen ustave, kjer piše: "Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev." Kaj to pomeni oziroma kaj slovenski osnovnošolec dobi brezplačno, preberite v spodnjem okvirju. 

Vendarle pa večina strokov potrebščin in aktivnosti pade na starše. Ob vpisu v šolo vsaj nekatere šole nudijo možnost brezplačnega najema učbenikov za tekoče šolsko leto. Vse ostale potrebščine plačajo starši, tako da jih začetek šolskega leta praviloma olajša vsaj za dobrih sto evrov, o čemer smo že pred časom poročali na Planet TV. Starši lahko pri nakupu potrebščin prihranijo s kupovanjem rabljenih učbenikov, socialno najšibkejši pa se lahko za pomoč obrnejo na šolski sklad in dobrodelne organizacije, kot sta Rdeči križ in Karitas.

Tudi prehrana v šoli je praviloma plačljiva, od letošnjega februarja pa velja, da imajo otroci v družinah, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 36 odstotkov povprečne plače, brezplačno kosilo. 

Starši v Sloveniji plačujejo tudi športne in druge dopolnilne aktivnosti (na primer učenje tujega jezika in podobno), kar lahko opazno zviša stroške šolanja.