To je edina Slovenka, zaposlena na sedežu Ikee

Novogoričanka Maja Rutar Smedmark si nikoli ni želela zapustiti niti Primorske, kaj šele Slovenije, a splet naključij je pripeljal do tega, da zdaj že več kot desetletje živi na Švedskem.

Selitev je bila "strašna žrtev"

Po končanem študiju ekonomije se je zaposlila v Ikei, ki je takrat v Ljubljani še imela nakupno predstavništvo za Jugoslavijo. Maji je sicer že selitev v prestolnico predstavljala "strašno žrtev", delo za podjetje, ki ga je spoznala že kot najstnica med potovanjem po Skandinaviji, pa vendarle odlična priložnost.

V službi je spoznala svojega moža, Šveda, s katerim sta se nato skupaj preselila naprej v Manchester in nato na Švedsko. Pozneje sta za nekaj let prišla v Slovenijo, zdaj pa Maja z družino že 13 let živi in dela v malem švedskem mestecu Älmhult, odvisnem predvsem od pohištvenega trgovca.

V ponedeljek zjutraj z veseljem v službo

Maja je svojega moža, Šveda, spoznala med delom na predstavništvu Ikee v Ljubljani. Novogoričanka je edina Slovenka, zaposlena na sedežu Ikee v Älmhultu. Si sicer zelo želi, da bi dobila kakšno slovensko družbo, a za zdaj novih slovenskih sil ne potrebujejo. Morda se bo z odprtjem trgovine v Ljubljani to spremenilo.

Nad svojo službo je Maja zelo navdušena. Ima izjemno kreativno, pestro in zanimivo delo, ki ga, če želi, lahko opravlja tudi od doma, kakšen teden pa celo iz Slovenije. Veliko je tudi na službenih poteh – v zadnjih dveh tednih je bila med drugim v Dubaju in Italiji ter spotoma doma v Novi Gorici.

Delovno okolje je zelo spodbudno. Za Švedsko, sploh pa za Ikeo so značilni dobri in prijateljski odnosi ter timsko delo brez rivalstva. "V ponedeljek grem v službo z velikim veseljem," pravi Maja.

Preberite tudi:

Mož, ki se je s Švedske priselil v Slovenijo in tu našel svoj raj

Švedi – skromni navzven, bogati navznoter

Lastnikov podjetja osebno ne pozna, pozna pa njihove sorodnike. "So skromni in delavni ljudje, Ikea jim pomeni vse njihovo življenje. Pravi Švedi," razlaga Maja. Švedi se namreč z ničimer ne hvalijo in ne kažejo navzven.

To je videti tako na obleki kot prevoznih sredstvih in hiši. Oblečeni so vedno praktično, športno in primerno vremenu. V družini je običajno le en avtomobil, drugi se vozijo s kolesi, ne glede na vreme. Hiša pa je zunaj preprosta, a znotraj bogata in lepo urejena.

Dom je sicer za Švede središče življenja, saj večino časa preživijo notri. A kljub temu mladi ne poznajo "mama hotela", temveč jo večina že pri dvajsetih odrine od doma, si najde partnerja, najame kredit in ustvari svoj dom.

"Družine so tu večje, trije otroci so norma. A to je tu preprosto, saj se mladi precej lažje osamosvojijo. Študenti od države dobijo ugodno posojilo, da se lahko sami preživljajo, med počitnicami vsi delajo in tudi službo je lažje dobiti. Ni rožnato, je pa lažje kot v Sloveniji."

Materialna varnost je na Švedskem boljša, a po kakovosti življenja se skrije pred Slovenijo, meni Maja. Foto: Osebni arhiv

Večja materialna varnost, vse drugo boljše v Sloveniji

Boljše razmere na trgu dela, več služb, manj brezposelnih in tradicija socialne države. To so prednosti življenja na Švedskem. "Ljudje se počutijo varne, krize ne poznajo, zadolženi so čez glavo, a jih to ne skrbi. Materialna varnost je vsekakor boljša kot v Sloveniji."

"Vse drugo je boljše v Sloveniji." Vreme, kulinarika, družabnost, toplina ljudi, medgeneracijska povezanost v družini, ki je na Švedskem ni, narava in kulturno dogajanje, ki ga na Švedskem "obupno manjka". Vse to, vsaj za Majo, po kakovosti življenja Slovenijo postavlja pred Švedsko.

Celo po zdravstvu se Švedska skrije pred Slovenijo

Kadar je govora o primerjavi Slovenije in Švedske, Majo še posebej pogreje, če sliši, da je švedsko zdravstvo super. "To sploh ni res."

Maja je prva leta življenja na Švedskem iskala vse mogoče načine, da bi se preselili nazaj v Slovenijo. Zdaj jo na Skandinavijo veže predvsem dobra služba in družina. Foto: Osebni arhiv Osebnih zdravnikov ni, zato te vsakič obravnava drug, ki tvoje zdravstvene zgodovine ne pozna. Nosečnice na prvi pregled sprejmejo šele po treh mesecih nosečnosti. Čakalne vrste so obupno dolge, povrhu vsega pa je vsaka storitev plačljiva. "Imaš sicer določeno letno kvoto, a do te kvote moraš plačati."

Še posebej so drage zobozdravstvene storitve, zato so zdravi zobje postali že celo statusni simbol. Na Švedskem je drag že vsak prehlad, ki te položi v posteljo, saj prvi dan bolniške ne dobiš nobenega nadomestila, drugi dan dobiš 75 odstotkov, od tretjega dne pa 80 odstotkov.

Ker ima hčerko, se Maja rada razgovori tudi o šolskem sistemu. Ta je zelo drugačen od slovenskega, učenci ne poznajo "piflanja", niti nimajo domačih nalog, temveč se šola bolj ali manj dogaja v šoli.

"Zelo spodbujajo, da otrokom šola ni nekaj groznega. Veliko se dela tudi na prilagajanju šibkejšemu členu, da so vsi čim bolj enaki, kar pa je slabo za bolj motivirane, ki si želijo več, biti boljši. Ti gredo običajno v  mednarodno  'IB' srednjo šolo."

Daleč naokoli sami gozdovi

Ko Majo povprašam, kako je živeti v manjšem švedskem mestu, ki ima še manj prebivalcev kot njena rodna Nova Gorica, se samo nasmeje.

Nova Gorica je v primerjavi z Älmhultom pravo velemesto. Mesto z manj kot devet tisoč prebivalci na jugu Švedske opisuje kot delovni kamp, saj je bolj ali manj odvisno od Ikee. Zaradi nje v mestu živi ogromno narodnosti in se zdi kot mesto v malem.

"Tu je težko živeti, ker je majhno in zelo švedsko. Daleč naokoli so samo gozdovi. Prvi kraj, kamor grem lahko po nakupih, je oddaljen 60 kilometrov. Najbližje večje mesto je Kopenhagen, kamor se z avtom voziš dve uri in če povem po resnici, tja nikoli ne grem. V Stockholm grem morda enkrat na dve leti."

Ker je zaradi službe veliko na poti, se tudi v Älmhultu da preživeti, se pošali.

Iz Slovenije se ni in se nikoli ne bo povsem izselila

Maja se bo po upokojitvi zagotovo vrnila v Novo Gorico, a na to ne bo čakala do 65. leta. Foto: Osebni arhiv Slovenijo Maja obišče vsaj trikrat ali štirikrat letno, na Švedskem ima slovensko nacionalno televizijo in vsak večer gleda slovensko informativno oddajo in je tako z vsem na tekočem.

S hčerko se doma pogovarjata slovensko, pri čemer je hči še bolj dosledna kot Maja sama, tako da se njen mož večkrat razjezi, saj ne razume tako dobro in jima težko sledi.

Iz Slovenije se pravzaprav nikoli ni in se nikoli ne bo povsem izselila. "Moje srce ostaja v Sloveniji," je iskrena. Pred leti je celo intenzivno iskala načine, kako bi se preselili v njeno domovino, a zdaj jo služba in družina močno vežeta na Švedsko.

"Ko se upokojim, vsekakor pridem v Slovenijo, o tem ni dvoma in tudi ne bom čakala do 65. leta," v smehu, a vseeno odločno pove ponosna Slovenka.