Ponedeljek, 29. 7. 2024, 6.53
3 mesece, 3 tedne
Maduro uradno zmagovalec predsedniških volitev v Venezueli
Za zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v Venezueli je bil danes uradno razglašen sedanji predsednik Nicolas Maduro. Glede na izide, ki jih je objavil volilni svet, je Maduro prejel 51,2 odstotka glasov, opozicijski kandidat Edmundo Gonzalez Urrutia pa 44,2 odstotka. V nekaterih mestih so medtem že izbruhnili protesti proti zmagi Madura.
Po besedah Elvisa Amorosa iz režimu zvestega nacionalnega volilnega sveta (CNE) je venezuelsko ljudstvo z večino ponovno izvolilo Madura za predsednika "za obdobje 2025-2031", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Maduro bo tako januarja prihodnje leto nastopil svoj tretji šestletni predsedniški mandat. Levičarski predsednik, ki je na oblasti od leta 2013, je danes obsodil poskus "vsiljevanja državnega udara" v Venezueli, medtem ko opozicija ne priznava izidov in trdi, da je zmagal njen kandidat.
V nekaterih delih prestolnice Caracas in v več drugih mestih po državi so danes izbruhnili protesti proti sporni zmagi Madura. Protestniki so odšli na ulice ter udarjali z lonci in ponvami, je poročal časnik El Nacional. V eni od sosesk v Caracasu so protestniki pozivali k padcu vlade, je poročal novinar AFP.
Venezuelski državni tožilec Tarek William Saab, ki velja za Madurovega zaveznika, pa je danes obtožil voditeljico opozicije Mario Corino Machado, da je vpletena v poskus vdora v državni volilni sistem.
Kot je novinarjem povedal Saab, je njegov urad sprožil preiskavo o domnevnem kibernetskem napadu. Glavni osumljenec naj bi bil aktivist Lester Toledo, pri čemer naj bi bili vpleteni tudi drugi, vključno z opozicijskima voditeljema Mario Machado in Leopoldom Lopezom, poroča AFP.
Več latinskoameriških držav je kritičnih do nedeljskih predsedniških volitev v Venezueli, na katerih je glede na delne izide zmagal sedanji predsednik Nicolas Maduro. Kostarika je denimo zavrnila rezultate, o njih dvomi tudi Čile. Kuba, Honduras in Kitajska so medtem Maduru čestitali za zmago, EU pa je pozvala k preglednosti volitev.
"Venezuelci so mirno in v velikem številu glasovali o prihodnosti svoje države. Njihovo voljo je treba spoštovati. Zagotovitev popolne preglednosti volilnega procesa, vključno s štetjem glasov in dostopom do dokumentov na voliščih, je ključna," je na omrežju X poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Predsednik Kostarike Rodrigo Chaves je zavrnil rezultate volitev in jih označil za goljufive. Tudi predsednik Čila Gabriel Boric meni, da je težko verjeti rezultatom, ki jih je objavil volilni svet. Zahteval je potrditev verodostojnosti rezultatov mednarodnih opazovalcev, ki niso zvesti vladi v Venezueli. Dodal je, da Čile ne bo priznal rezultatov, če jih ne bodo preverili.
Perujski zunanji minister Javier Gonzalez-Olaechea je medtem v odzivu na volitve veleposlanika Peruja v Venezueli poklical v domovino na pogovore, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na izide volitev se je odzval tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je izrazil zaskrbljenost, da bi rezultat volitev lahko bil napačen. "Imamo resne pomisleke, da objavljeni rezultat ne odraža volje ali glasov venezuelskega ljudstva. Zelo pomembno je, da vsak glas preštejejo pošteno in pregledno," je dodal.
Španski zunanji minister Jose Manuel Albares je medtem pozval Venezuelo, naj zagotovi popolno preglednost štetja glasov, in zahteval objavo rezultatov glasovanja v posameznih volilnih enotah. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani pa je na omrežju X zapisal, da je osupel nad izidom volitev. "Želimo, da rezultate preverijo z dostopom do dokumentov," je dodal.
Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je v telefonskem pogovoru Maduru čestital za zgodovinsko zmago na predsedniških volitvah. Čestitala sta mu tudi Honduras in Kitajska, pri čemer je ta dodala, da je pripravljena obogatiti strateško partnerstvo med državama na vseh področjih. Zmago Madura je priznal tudi bolivijski predsednik Luis Arce, ki bi okrepil sodelovanje in prijateljstvo z Venezuelo.
Devet latinskoameriških držav pozvalo k pregledu izida volitev v Venezueli
Devet latinskoameriških držav je danes v skupni izjavi pozvalo k popolnemu ponovnemu pregledu izidov nedeljskih predsedniških volitev v Venezueli. Opozicija izida ne priznava in trdi, da je zmagal njen kandidat.
V skupni izjavi, ki jo je objavilo argentinsko zunanje ministrstvo, so Argentina, Kostarika, Dominikanska republika, Ekvador, Gvatemala, Panama, Paragvaj, Peru in Urugvaj zahtevale "popolno ponovno preučitev rezultatov ob prisotnosti neodvisnih volilnih opazovalcev". Zahtevale so tudi srečanje Organizacije ameriških držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
K nepristranskemu preverjanju izidov sta pozvali tudi Brazilija in Čile. Peru pa je v odzivu svojega veleposlanika v Venezueli poklical v domovino na posvet. Kuba, Honduras in Bolivija so se medtem na zmago Madura odzvale pozitivno.
Ankete dajale veliko prednost Urrutii
Ankete so sicer prepričljivo zmago na volitvah, na katerih se je za položaj potegovalo 11 kandidatov, napovedovale Urrutii. Enainšestdesetletni Maduro je v nedeljo ob oddaji glasu obljubil, da bo spoštoval volilni izid, o čemer mnogi dvomijo.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v odzivu na prve izide izrazil zaskrbljenost, ker da ne odražajo volje venezuelskih volivcev. Kuba, ki velja za tesno Madurovo zaveznico, je medtem poudarila, da je "ljudstvo spregovorilo, revolucija pa je zmagala".
Maduro je postal predsednik po smrti Huga Chaveza, ki je državo vodil od leta 1999, pred smrtjo zaradi raka leta 2013 pa je Madura izbral za svojega naslednika.
Madurovo vladavino so zaznamovali vsesplošna kriza ob propadanju državne naftne industrije, porast revščine in avtoritarnosti, ameriške sankcije ter množični beg prebivalcev iz države. Da bi se obdržal na oblasti, se je zatekal k vse bolj avtoritarnim prijemom, njegovo ponovno izvolitev leta 2018 pa so v številnih državah, zlasti na Zahodu, označili za nelegitimno.
Tudi letos so predvolilno kampanjo zaznamovale sporne poteze oblasti. Državne institucije so namreč vodji opozicije Marii Corini Machado preprečile udeležbo na volitvah zaradi obtožb o korupciji, ki jih je sama označila za absurdne, številni opazovalci pa kot sporen manever Madurovega režima.