Ponedeljek, 29. 7. 2024, 6.53
2 uri, 15 minut
Na predsedniških volitvah v Venezueli zmagal Maduro
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,98
Vladavino Nicolasa Madura so zaznamovali vsesplošna kriza ob propadanju državne naftne industrije, porast revščine in avtoritarnosti, ameriške sankcije ter množični beg prebivalcev iz države. Da bi se obdržal na oblasti, se je zatekal k vse bolj avtoritarnim prijemom.
Na nedeljskih predsedniških volitvah v Venezueli je glede na delne izide, ki jih je danes objavil volilni svet, zmagal sedanji predsednik Nicolas Maduro. Po 80 odstotkih preštetih glasovnic je Maduro prejel 51,2 odstotka glasov, njegov glavni tekmec, opozicijski kandidat Edmund Gonzalez Urrutia pa 44,2 odstotka, poročajo tuje tiskovne agencije. Opozicija trdi, da je s 70 odstotki glasov zmagal Urrutia.
Maduro, ki je tako osvojil tretji predsedniški mandat, je v nagovoru privržencem pred predsedniško palačo v Caracasu po razglasitvi volilnih izidov obljubil mir, stabilnost in pravico. Pohvalil je venezuelski volilni sistem in ga označil za preglednega, opoziciji pa je očital, da na vsakih volitvah govori o goljufijah.
"Vsem v Venezueli in svetu želimo povedati, da ima Venezuela novega izvoljenega predsednika in da je to Edmundo Gonzalez Urrutia," pa je novinarjem povedala vodja opozicije Maria Corina Machado. "Zmagali smo," je dodala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Poudarila je, da je Urrutia prejel 70 odstotkov glasov in ne 44,2 odstotka, kot je sporočil Maduru naklonjeni volilni svet.
Opozicija je na volišča po vsej državi po poročanju britanskega BBC poslala na tisoče opazovalcev, da bi lahko objavila svoje štetje glasov. Vendar je tiskovna predstavnica opozicije sporočila, da so njihove opazovalce na številnih voliščih prisilili oditi. Opozicija je tudi pozvala podpornike, naj v odločilnih urah po zaprtju volišč budno spremljajo volišča in preverjajo postopek štetja glasov.
Volilna udeležba je bila 59-odstotna, je sporočil predsednik venezuelskega volilnega sveta Elvis Amoroso.
Več latinskoameriških držav je kritičnih do nedeljskih predsedniških volitev v Venezueli, na katerih je glede na delne izide zmagal sedanji predsednik Nicolas Maduro. Kostarika je denimo zavrnila rezultate, o njih dvomi tudi Čile. Kuba, Honduras in Kitajska so medtem Maduru čestitali za zmago, EU pa je pozvala k preglednosti volitev.
"Venezuelci so mirno in v velikem številu glasovali o prihodnosti svoje države. Njihovo voljo je treba spoštovati. Zagotovitev popolne preglednosti volilnega procesa, vključno s štetjem glasov in dostopom do dokumentov na voliščih, je ključna," je na omrežju X poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Predsednik Kostarike Rodrigo Chaves je zavrnil rezultate volitev in jih označil za goljufive. Tudi predsednik Čila Gabriel Boric meni, da je težko verjeti rezultatom, ki jih je objavil volilni svet. Zahteval je potrditev verodostojnosti rezultatov mednarodnih opazovalcev, ki niso zvesti vladi v Venezueli. Dodal je, da Čile ne bo priznal rezultatov, če jih ne bodo preverili.
Perujski zunanji minister Javier Gonzalez-Olaechea je medtem v odzivu na volitve veleposlanika Peruja v Venezueli poklical v domovino na pogovore, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na izide volitev se je odzval tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je izrazil zaskrbljenost, da bi rezultat volitev lahko bil napačen. "Imamo resne pomisleke, da objavljeni rezultat ne odraža volje ali glasov venezuelskega ljudstva. Zelo pomembno je, da vsak glas preštejejo pošteno in pregledno," je dodal.
Španski zunanji minister Jose Manuel Albares je medtem pozval Venezuelo, naj zagotovi popolno preglednost štetja glasov, in zahteval objavo rezultatov glasovanja v posameznih volilnih enotah. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani pa je na omrežju X zapisal, da je osupel nad izidom volitev. "Želimo, da rezultate preverijo z dostopom do dokumentov," je dodal.
Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je v telefonskem pogovoru Maduru čestital za zgodovinsko zmago na predsedniških volitvah. Čestitala sta mu tudi Honduras in Kitajska, pri čemer je ta dodala, da je pripravljena obogatiti strateško partnerstvo med državama na vseh področjih. Zmago Madura je priznal tudi bolivijski predsednik Luis Arce, ki bi okrepil sodelovanje in prijateljstvo z Venezuelo.
Ankete dajale veliko prednost Urrutii
Ankete so sicer prepričljivo zmago na volitvah, na katerih se je za položaj potegovalo 11 kandidatov, napovedovale Urrutii. Enainšestdesetletni Maduro je v nedeljo ob oddaji glasu obljubil, da bo spoštoval volilni izid, o čemer mnogi dvomijo.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v odzivu na prve izide izrazil zaskrbljenost, ker da ne odražajo volje venezuelskih volivcev. Kuba, ki velja za tesno Madurovo zaveznico, je medtem poudarila, da je "ljudstvo spregovorilo, revolucija pa je zmagala".
Maduro je postal predsednik po smrti Huga Chaveza, ki je državo vodil od leta 1999, pred smrtjo zaradi raka leta 2013 pa je Madura izbral za svojega naslednika.
Madurovo vladavino so zaznamovali vsesplošna kriza ob propadanju državne naftne industrije, porast revščine in avtoritarnosti, ameriške sankcije ter množični beg prebivalcev iz države. Da bi se obdržal na oblasti, se je zatekal k vse bolj avtoritarnim prijemom, njegovo ponovno izvolitev leta 2018 pa so v številnih državah, zlasti na Zahodu, označili za nelegitimno.
Tudi letos so predvolilno kampanjo zaznamovale sporne poteze oblasti. Državne institucije so namreč vodji opozicije Marii Corini Machado preprečile udeležbo na volitvah zaradi obtožb o korupciji, ki jih je sama označila za absurdne, številni opazovalci pa kot sporen manever Madurovega režima.
