Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
27. 9. 2020,
13.08

Osveženo pred

3 leta, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4,20

10

Natisni članek

Gorski Karabah Azerbajdžan Armenija vojna

Nedelja, 27. 9. 2020, 13.08

3 leta, 6 mesecev

Na Kavkazu je zelo vroče: v Armeniji in Azerbajdžanu vojno stanje, Rusi zaskrbljeni

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4,20

10

Armenija, vojska | Oblasti Gorskega Karabaha so za celotno območje razglasile vojno stanje in splošno vojaško mobilizacijo. "Razglašam vojno stanje" in mobilizacijo vseh, ki so sposobni opravljati vojaško dolžnost ter so starejši od 18 let, je na izredni seji parlamenta v Stepanakertu dejal predsednik Gorskega Karabaha Araik Harutjunjan. | Foto Reuters

Oblasti Gorskega Karabaha so za celotno območje razglasile vojno stanje in splošno vojaško mobilizacijo. "Razglašam vojno stanje" in mobilizacijo vseh, ki so sposobni opravljati vojaško dolžnost ter so starejši od 18 let, je na izredni seji parlamenta v Stepanakertu dejal predsednik Gorskega Karabaha Araik Harutjunjan.

Foto: Reuters

V Gorskem Karabahu, regiji na Kavkazu, ki je že dolgo jabolko spora med Azerbajdžanom in Armenijo, so znova izbruhnili srditi spopadi. Azerbajdžan je sporočil, da je sprožil veliko "protiofenzivo" proti armenskim separatistom, ti pa trdijo, da so sestrelili dva azerbajdžanska vojaška helikopterja. Poročajo tudi o mrtvih. V Armeniji in Gorskem Karabahu so razglasili vojno stanje in splošno mobilizacijo, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je izrazil veliko zaskrbljenost.

Spor glede Gorskega Karabaha sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Gre za območje, na katerem živijo predvsem armenski kristjani, a leži globoko na območju Azerbajdžana, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko. Armenci trdijo, da skušajo zgolj zaščititi tamkajšnje Armence pred napadom Azerbajdžana. Ta trdi, da je Armenija okupirala azerbajdžansko ozemlje.
Gorski Karabah | Foto: Reuters Foto: Reuters V spopadih v letih od 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30 tisoč ljudi, na tisoče pa jih je zapustilo območje. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve.

Armenske oblasti navajajo, da so sestrelili dva azerbajdžanska helikopterja in tri bojne drone ter zadeli tri nasprotnikove tanke, v odgovor na napade azerbajdžanske strani, ki so se začeli okoli 6. ure zjutraj po srednjeevropskem času.

Tarča napadov so bila naselja, kjer živi civilno prebivalstvo, vključno z glavnim mestom regije Stepanakertom, so danes sporočile oblasti Gorskega Karabaha in ljudi pozvale, naj se umaknejo na varno. V obstreljevanju so bile uničene številne hiše, poročajo tudi o ranjenih, piše STA. V spopadih sta bila tudi ubita armenska ženska in otrok.

V pripravljenosti za boj vsi, ki so starejši od 18 let

Oblasti Gorskega Karabaha so za celotno območje razglasile vojno stanje in splošno vojaško mobilizacijo. "Razglašam vojno stanje" in mobilizacijo vseh, ki so sposobni opravljati vojaško dolžnost ter so starejši od 18 let, je na izredni seji parlamenta v Stepanakertu dejal predsednik Gorskega Karabaha Araik Harutjunjan.

Kmalu zatem je vojno stanje in splošno mobilizacijo v državi razglasila tudi armenska vlada v Erevanu.

Obe strani se sicer medsebojno obtožujeta za spopade. Armenski premier je na Facebooku zapisal, da je spopade začela azerbajdžanska stran. Tudi tiskovna predstavnica armenskega obrambnega ministrstva je celotno odgovornost za spopade pripisala vojaško-političnemu vodstvu Azerbajdžana. | Foto: Reuters Obe strani se sicer medsebojno obtožujeta za spopade. Armenski premier je na Facebooku zapisal, da je spopade začela azerbajdžanska stran. Tudi tiskovna predstavnica armenskega obrambnega ministrstva je celotno odgovornost za spopade pripisala vojaško-političnemu vodstvu Azerbajdžana. Foto: Reuters

Azerbajdžansko obrambno ministrstvo v Bakuju je medtem sporočilo, da je sprožilo ofenzivo vzdolž meje, da bi "končalo vojaške dejavnosti oboroženih sil Armenije in zagotovilo varnost civilnega prebivalstva". Pri tem so potrdili, da je bil sestreljen eden od njihovih helikopterjev, vendar pa je posadka na varnem.

Azerbajdžan je, tako kot pred tem Armenija, danes po vsej državi razglasil vojno stanje. Ukrep je na izredni seji sprejel parlament v prestolnici Baku, odločitev pa je potrdil tudi predsednik države Ilham Alijev, je poročala državna tiskovna agencija Azertac, ki jo povzema dpa.

Vojno stanje bo začelo veljati opolnoči (ob 22. uri po srednjeevropskem času), v več regijah bodo uvedli tudi policijsko uro, še navaja Azertac.

Rusko zunanje ministrstvo je danes obe strani pozvalo, naj takoj prekineta spopade in začneta pogovore o stabilizaciji razmer, so sporočili iz Moskve.

Rusija je pripravljena posredovati

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v telefonskem pogovoru z armenskim kolegom Zohrabom Mnacakanjanom izrazil pripravljenost Moskve, da posreduje med sprtima stranema, je še sporočilo zunanje ministrstvo.

Lavrov je ob tem izrazil globoko zaskrbljenost zaradi spopadov kot tudi glede informacij o mrtvih in ranjenih. Ob tem je poudaril nujnost čimprejšnje prekinitve ognja.

Ne spreglejte