V Nemčiji protikoronske ukrepe podaljšali do 7. marca

Avstrijska vlada je danes sklenila naročiti še dodatnih šest milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19, večino od ameriške Moderne, nekaj pa tudi od francoske Valneve in ameriškega Novavaxa, je danes sporočil avstrijski minister za zdravje Rudolf Anschober. Skupno bo država z okoli 8,9 milijona prebivalci naročila 30,5 milijona odmerkov cepiva.

S cepivom britansko-švedskega podjetja AstraZeneca, ki mu je nedavno kot tretjemu cepivu proti covidu-19 doslej zeleno luč prižgala Evropska agencija za zdravila (Ema), bodo v Španiji cepili le mlajše od 55 let in obenem le tiste, ki ne spadajo v katero od rizičnih zdravstvenih skupin, so danes sporočile oblasti v Madridu.

Kot po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes poroča španski dnevnik El Pais, bodo 1,8 milijona odmerkov AstraZenecinega cepiva, ki naj bi jih Španija dobila v tem mesecu, namenili za cepljenje posebej izpostavljenih poklicnih skupin, kot so policisti, vojaki, učitelji, gasilci in pripadniki civilne zaščite. Te skupine naj bi tako cepili prej, kot so sprva predvidevali.

Podobno odločitev je pred tem sprejelo že več drugih evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, le da so mejo večinoma postavile pri starosti 65 let. Ema je sicer cepiva odobrila za vse, starejše od 18 let, a po oceni nekaterih držav zaenkrat ni na voljo dovolj podatkov o učinkovitosti tega cepiva pri starejših in ljudeh z drugimi boleznimi.

Po novem se sicer pojavljajo tudi pomisleki, saj naj bi bilo cepivo AstraZenece občutno slabše učinkovito proti covidu-19, ki je posledica okužbe z britansko in še posebej južnoafriško različico novega koronavirusa. V Južni Afriki, kjer se je slednja različica prvič pojavila, so zaradi tega odložili začetek cepljenja s tem cepivom.

Od začetka kampanje cepljenja so v 47-milijonski Španiji cepili 2,16 milijona ljudi, od tega jih je skoraj 840.000 prejelo že tudi drugi odmerek cepiva. Španijo je sicer pandemija močno prizadela; z virusom se je tam okužilo več kot tri milijone ljudi. Trenutno je število novih okužb 232 na 100.000 prebivalcev v obdobju sedmih dni, še poroča STA.

V Franciji je covid-19 zahteval več kot 80 tisoč življenj, potem ko so v torek poročali o več kot 700 mrtvih bolnikih v bolnišnicah in domovih za starejše v zadnjih 24 urah.

Od začetka epidemije so v državi s skoraj 70 milijonov prebivalcev potrdili najmanj 3,3 milijona okužb z novim koronavirusom, od tega v zadnjem dnevu 18 tisoč.

Število novih covidnih bolnikov v bolnišnicah ostaja visoko. V bolnišnicah se jih je v torek zdravilo 27.634, od tega 1.931 novih. V ponedeljek je bilo v bolnišnicah 1.893 bolnikov več kot dan prej, kažejo podatki zdravstvenih oblasti. Na intenzivnih oddelkih so sprejeli okoli 334 novih bolnikov.

Do zdaj so proti novemu koronavirusu cepili več kot 2,353 milijona ljudi, od tega 366.733 tudi z drugim odmerkom. Parlament je v torek odobril podaljšanje izrednih zdravstvenih razmer do 1. junija. Izredne zdravstvene razmere, ki veljajo od oktobra, vladi omogočajo uvedbo strogih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa, vključno s policijsko uro, ki se začne ob 18. uri.

V državi vse bolj narašča nezadovoljstvo zaradi strogih protikoronskih ukrepov. Lastniki restavracij, ki so zaprte od oktobra, vse glasneje zahtevajo ponovno odprtje poslovanja, za odpravo omejitev si prizadevajo tudi smučišča, piše STA.

Južna Afrika, ki je zaradi slabšega učinka AstraZenecinega cepiva proti južnoafriški različici novega koronavirusa odložila začetek cepljenja proti novemu koronavirusu, bo cepljenje začela s cepivom Johnson & Johnson, ki sicer še ni odobreno, je danes sporočil minister za zdravje Zweli Mkhize. V prvi fazi naj bi cepili 1,25 milijona zdravstvenih delavcev.

Južna Afrika, ki je najhuje prizadeta afriška država v pandemiji covid-19, bi morala prejšnji teden začeti cepilno kampanjo z milijoni odmerkov cepiva, ki sta ga razvila AstraZeneca in oxfordska univerza, vendar so se odločili začetek odložiti.

Študija univerze Witatersrand v Johannesburgu in britanskega Oxforda je namreč pokazala, da to cepivo zagotavlja zgolj "minimalno" zaščito pred od blagim do zmernim potekom bolezni covid-19 po okužbi z južnoafriško različico. Ugotovili so, da učinkovitost znaša zgolj 22 odstotkov. Podatkov o učinkovitosti pri hudem poteku še nimajo.

Je pa, kot je danes pojasnil minister Mkhize, proti južnoafriški različici dokazano učinkovito cepivo Johnson & Johnson. To sicer še ni odobreno. "Postopki odobritve za uporabo v Južni Afriki že potekajo," je še dejal minister.

Povedal je še, da si je Južna Afrika zagotovila tudi cepivo ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha, o nakupu pa se dogovarja tudi z drugimi proizvajalci. "Smo v napredni fazi ocenjevanja in pogovorov za dobavo cepiva sputnik V," je pojasnil in dodal, da Kitajska trenutno preučuje južnoafriško ponudbo za cepivo proizvajalca Sinopharm, potekajo tudi pogajanja z Moderno.

Po besedah ministra bodo znanstveniki še naprej preučevali učinkovitost AstraZenecinega cepiva v Južni Afriki, glede na njihova priporočila pa se bodo oblasti odločile, ali naj cepivo uporabijo ali ga bodo zamenjali, preden mu 30. aprila poteče rok uporabe.

V Južni Afriki so do zdaj potrdili 1,4 milijona okužb z novim koronavirusom in več kot 45 tisoč smrti zaradi covid-19. V tej državi je zelo razširjena bolj nalezljiva različica virusa B.1.351, ki se je razširila tudi že v nekatere druge države. Številne so zato omejile vstop za potnike iz Južne Afrike in sosednjih držav, navaja STA.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je danes v Evropskem parlamentu odzvala na kritike zaradi zamud pri odobritvi in dobavi cepiv proti novemu koronavirusu. Kot je priznala, odobritev cepiv v EU traja dlje, a je to naložba v njihovo varnost. Dejala je, da "smo podcenili težave, povezane z množično proizvodnjo cepiv".

Von der Leynova je ob kritikah, ki se vrstijo na račun izvajanja evropske strategije cepljenja, priznala nekatere napake, a branila postopek skupnega naročanja cepiv in pristopa Evropske komisije, zavzela pa se je tudi za pospešitev postopkov odobritve.

Prav je bilo, da je EU skupaj naročila cepiva in s tem pokazala solidarnost, je prepričana. "Ne želim si predstavljati, kaj bi pomenilo, če bi si nekatere članice zagotovile cepiva, druge pa bi ostale praznih rok," je dejala in opozorila, da bi to lahko pomenilo konec Unije.

Odločili smo se, da ne bomo šli po bližnjicah, kar zadeva varnost in učinkovitost cepiv, je dejala. Ob tem je priznala, da v EU odobritev cepiv za pogojno uporabo traja štiri ali pet tednov dlje, vendar je čas, porabljen za odobritev cepiv, naložba v njihovo varnost. Za pospešitev postopkov je napovedala vzpostavitev evropske mreže, da bo Evropska agencija za cepiva (Ema) hitreje dobila podatke kliničnih testov.

Glede zamud z dobavo cepiv je dejala, da "smo bili morda preveč gotovi, da bo tisto, kar je bilo naročeno, tudi dobavljeno". Priznala je tudi, da "smo podcenili težave, povezane z množično proizvodnjo cepiv". Razvoj cepiva v desetih mesecih je znanstveni dosežek, na katerega smo lahko ponosni, vendar pa je znanost prehitela industrijo, je dejala.

Von der Leynova je tudi priznala, da je bila odločitev komisije, ki je v okviru novega mehanizma za nadzor izvoza cepiv predlagala sprožitev 16. člena severnoirskega protokola, ki v skrajnem primeru dopušča uvedbo trde meje na irskem otoku, obžalovanja vredna napaka. Kot je dejala, so bile v procesu, ki je privedel do te odločitve, ki pa jo je komisija popravila, storjene napake, kar globoko obžaluje. Evropska komisija bo naredila vse, da bo zaščitila mir na Severnem Irskem, je zatrdila.

Napovedala je tudi, da bo komisija prihodnji teden predstavila načrt za odziv na različice virusa. V luči kritik evropskih poslancev o netransparentnosti sklepanja pogodb komisije s proizvajalci cepiv je dejala, da bo storila vse, kar lahko, da bodo imeli vpogled v te pogodbe, ter napovedala vzpostavitev posebne kontaktne skupne za izmenjavo informacij.

Von der Leynova je tudi poudarila, da je bilo v EU do zdaj cepljenih več kot 17 milijonov ljudi. Cilj je, da bo do poletja cepljenih 70 odstotkov prebivalstva v EU, dejstvo pa je, da v boju proti virusu še nismo tam, kjer bi si želeli biti, je priznala, piše STA.

Potem ko so strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v torek končali svoj obisk na Kitajskem, čeprav jim vsaj za zdaj ni uspelo identificirati živalskega izvora novega koronavirusa, so ZDA izrekle podporo njihovemu delu in se obenem distancirale od nepotrjenih teorij o nastanku virusa v kitajskih laboratorijih.

Gre za teorije, ki naj bi jih potrjevali nekateri obveščevalni podatki ZDA in sta jih precej glasno propagirala nekdanji predsednik ZDA Donald Trump in njegov državni sekretar Mike Pompeo. Obenem sta Kitajski očitala prepozno ukrepanje za zajezitev virusa in prikrivanje informacij, WHO pa, da je pristranska in da dela po nareku Pekinga.

A predstavniki ekipe WHO, ki so svojo enomesečno misijo v Wuhanu in nekaterih drugih kitajskih mestih sicer končali, ne da bi izpolnili svoj glavni cilj, so v torek zatrdili, da še naprej ostaja najverjetnejša teorija, po kateri je virus na človeka preskočil z netopirja prek nekega drugega sesalca.

Obenem so kot skrajno neverjetno zavrnili možnost nastanka virusa v laboratoriju. So pa po drugi strani dopustili možnost, da bi se virus na Kitajsko prenesel od drugod prek t. i. hladnih dobavnih verig, o čemer se zadnje mesece širijo teorije na Kitajskem.

Iz ameriškega State Departmenta so nato v torek sporočili, da čakajo na končne ugotovitve WHO. Kot je dejal tiskovni predstavnik Ned Price, želijo videti, kaj pravijo podatki in znanost, in nočejo hiteti s sklepi, ki bi jih morda motiviralo karkoli drugega. Obenem je poudaril, da ZDA preiskavo WHO o izvoru pandemije jasno podpirajo.

Je pa Price obenem izrazil dvom o sodelovanju Kitajske z misijo WHO. Na vprašanje, ali je Kitajska po njegovem mnenju polno sodelovala z WHO, je namreč odgovoril, da "porota o tem še odloča", in izrazil dvom, da so kitajske oblasti strokovnjakom WHO razkrile vse relevantne informacije.

Po drugi strani je tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wang Wenbin danes poudaril, da je bil obisk na Kitajskem le en del celotne preiskave o izvoru pandemije, ter izrazil upanje, da bodo ZDA ubrale tako transparenten pristop kot Peking in povabile strokovnjake WHO na svoja tla.

Misija WHO na Kitajskem je bila ves čas diplomatsko zelo občutljiva, ujeta med zahteve ZDA po čim bolj temeljiti preiskavi dejanskega izvora novega virusa na eni ter svarili Kitajske pred vmešavanjem v njene notranje zadeve na drugi strani. Zaradi vrste zapletov so jo izvedli šele dobro leto po samem izbruhu virusa in že samo zaradi tega mnogi dvomijo o njeni smiselnosti.

Peter Daszak, eden od članov ekipe WHO, je v torek tudi neposredno spregovoril o temačni geopolitiki, ki spremlja celotno zgodbo o izvoru pandemije. Kot je zapisal na Twitterju, so morali delati v politično skrajno zaostrenem okolju. "Prosim, ne zanašajte se preveč na ameriške obveščevalne podatke: pod Trumpom vse bolj nerealni in iskreno rečeno napačni," piše STA.