Četrtek, 12. 6. 2025, 16.13
21 ur, 50 minut
Na Hrvaškem obsodili nekdanjo ministrico na dve leti zapora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,17
Gabrijela Žalac je po navedbah iz obtožnice leta 2017 začela postopek javnega naročanja za informacijski sistem in podjetnikoma s prilagajanjem zahtev iz razpisa zagotovila privilegiran položaj.
Županijsko sodišče v Zagrebu je danes na dve leti zapora obsodilo nekdanjo hrvaško ministrico za regionalni razvoj in sklade EU Gabrijelo Žalac zaradi zlorabe položaja in pooblastil ter trgovanja z vplivom. Sodba je del sporazuma z bivšo ministrico, ki je priznala krivdo, je sporočilo evropsko javno tožilstvo (EPPO).
Gabrijela Žalac je bila ministrica v vladi Andreja Plenkovića med letoma 2016 in 2019. Obtožnico proti njej je vložil EPPO, ki je Žalac očital zlorabo položaja in pooblastil ter trgovanje z vplivom.
Še dva obtožena
Istih kaznivih dejanj je EPPO obtožil tudi nekdanjega direktorja hrvaške osrednje agencije za financiranje in pogodbeno izvajanje programov EU (SAFU) ter dva podjetnika. Kazenski postopki zoper trojico še potekajo.
Gabrijela Žalac je po navedbah iz obtožnice leta 2017 začela postopek javnega naročanja za informacijski sistem in podjetnikoma s prilagajanjem zahtev iz razpisa zagotovila privilegiran položaj. Obenem je neupravičeno zvišala ocenjeno vrednost naročila in se odločila za izvedbo pogajalskega postopka brez javnega razpisa.
Preplačilo za 1,5 milijona evrov
Na koncu se je odločila, da bodo sistem kupili po občutno višji ceni od takratne cene na trgu za izdelavo tovrstnih sistemov. Ministrstvo je potem za sistem plačalo 1,73 milijona evrov namesto 265 tisoč evrov, kakršna je bila realna cena na trgu. Ocenjena škoda za proračun Evropske unije po navedbah EPPO znaša najmanj milijon evrov, ocenjena škoda za državni proračun Hrvaške pa skoraj tristo tisoč evrov.
Današnja sodba je rezultat sporazuma, saj je nekdanja ministrica priznala krivdo za obtožbe, so danes še sporočili iz EPPO. Pred podpisom sporazuma je kot delno povračilo škode plačala dvesto tisoč evrov, kar pa ne izključuje pravice oškodovancev, da zahtevajo odškodnino za preostalo škodo.
