Nedelja, 24. 11. 2024, 7.05
1 mesec
Na COP29 potrdili 300 milijard dolarjev pomoči za države v razvoju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,38
Po dolgih podaljških in številnih zapletih so delegati v Bakuju po več kot 30 urah od uradnega konca letošnje konference potrdili končni dogovor o novem cilju finančne pomoči za države v razvoju.
Predstavniki držav na podnebni konferenci ZN v Bakuju so v poznih jutranjih urah po lokalnem času v nadaljevanju plenarne seje potrdili nov dogovor, na podlagi katerega bodo bogate države državam v razvoju do leta 2035 zagotavljale najmanj 300 milijard dolarjev letne pomoči za podnebne ukrepe. Najranljivejše države niso mogle skrivati razočaranja. Glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek je glede samih pogajanj je povedala, da je "šlo za iskanje enega zelo delikatnega ravnotežja".
Nadaljevanje nočne plenarne seje se je začelo ob pol enih zjutraj po lokalnem času, do dokončne potrditve dogovorov v zgodnjih jutranjih urah pa je predsedujoči COP29 Muhtar Babajev sejo večkrat prekinil. Na vidno utrujenih obrazih delegatov, ki so med plenarnim zasedanjem še vedno popravljali zadnje besedilo, je bilo ob tem mogoče zaznati izraze zmedenosti.
Po dolgih podaljških in številnih zapletih so delegati v Bakuju po več kot 30 urah od uradnega konca letošnje konference potrdili končni dogovor o novem cilju finančne pomoči za države v razvoju.
Izpogajali 300 milijard
Potrjeni dokumenti zaključnega besedila med drugim vsebujejo poziv vsem akterjem, da sodelujejo pri izpolnitvi širšega finančnega cilja v višini 300 milijard dolarjev do leta 2035, ki bi vključeval financiranje iz različnih javnih in zasebnih virov. Čeprav ne širi kroga držav donatork, za kar so se zavzemale bogate države z državami EU na čelu, pa večja gospodarstva v vzponu, kot so denimo Kitajska, Singapur, Južna Koreja in zalivske države, spodbuja k temu, da same in na prostovoljni bazi prispevajo k uresničitvi cilja.
Končni dokument o finančnem cilju večkrat omenja tudi najranljivejše države, vključno z "obravnavo ukrepov za povečanje financiranja" za njih, hkrati pa vsebuje tudi določilo, da je treba financiranje zagotoviti skupaj s "pomembnim in ambicioznim" zmanjšanjem emisij in ukrepi prilagajanja.
V petek objavljeni osnutki zaključnih dokumentov so vsebovali zavezo o 250 milijardah dolarjev finančne pomoči na leto, kar je sprožilo niz razočaranih odzivov predvsem držav v razvoju. Pogajalski skupini majhnih otoških in najmanj razvitih držav, ki sta se počutili odrinjeni iz pogajalskega procesa, pa sta s postopkovnim predlogom čez dan zahtevali tudi prekinitev pogajanj. Na trenutke se je zdelo, da so podnebni pogovori na robu propada.
Aplavzu le sledilo razočaranje
Glede na trenutno zavezo morajo bogate države, ki so najbolj odgovorne za globalno segrevanje, državam v razvoju letno v obdobju 2020–2025 zagotavljati 100 milijard dolarjev finančnih sredstev za financiranje podnebnih sprememb letno. Pogajanja na letošnji podnebni konferenci pa so bila osredotočena na doseg dogovora o določitvi nove zaveze do leta 2035. Države v razvoju so si prizadevale za finančni cilj med 500 in 1.300 milijardami na leto.
Potrditev dogovora so pospremili glasni aplavzi v dvorani, a sta se kmalu zatem oglasila predstavnika delegacij Kube in Indije, ki sta azerbajdžansko predsedstvo obtožila izigravanja procesa sprejemanja odločitev, saj so potrdili dokument, s katerim se vsi niso strinjali. "Znesek, ki je predlagan, je izjemno nizek. To je pičla vsota. Indija nasprotuje sprejetju tega dokumenta," je v zgodnjih jutranjih urah v Bakuju povedala indijska uradnica Leela Nandan.
Solidarnost z Indijo so izrazili tudi pogajalci Bolivije in Nigerije. Kot je poudaril bolivijski pogajalec, potrjeno besedilo o podnebnem financiranju "zagotavlja podnebno nepravičnost ter konsolidira nepravičen sistem", kjer razvite države ne izpolnjujejo svojih obveznosti do svetovnega juga.
Pogajalska skupina afriških držav pa je dejala, da je to za celino premajhen in prepozen podnebni finančni dogovor. "Zelo smo razočarani nad pomanjkanjem napredka pri vprašanjih, ki so kritična za Afriko. Še naprej bomo opozarjali na neustreznost podnebnega financiranja," pa je poudaril kenijski predsednik skupine Ali Mohamed.
Evropski komisar: To je začetek nove dobe podnebnega financiranja
V razpravi se je oglasil tudi komisar EU za podnebno ukrepanje Wopke Hoekstra z veliko bolj pozitivnim pogledom na dogovor o finančnem cilju. "Vsi vemo, kako zelo težko je bilo to, pa vendar se nam zdi, da je današnji rezultat pravzaprav izjemno pomemben. Živimo v času resnično zahtevne geopolitike, zato je videti dogovor resnično izjemen," je ocenil in dodal, da bo COP29 ostal v spominu kot "začetek nove dobe podnebnega financiranja".
Nobenega napredka pa države niso dosegle glede krepitve ambicij na področju blaženja podnebnih sprememb oziroma zniževanja izpustov toplogrednih plinov ter na koncu le potrdile že sprejete zaveze iz Dubaja glede prehoda od fosilnih goriv v energetskih sistemih. Pomemben poudarek dokumenta o prilagajanju pa je, da se bo nadaljevalo delo na razvoju indikatorjev za spremljanje globalnega cilja za prilagajanje.
Gutteres: Doseženi dogovor zagotavlja osnovo, na kateri lahko gradimo
Po besedah generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa je treba finančni dogovor, dosežen v zgodnjih jutranjih urah na podnebni konferenci v Bakuju (COP29), spoštovati v celoti. "Pozivam vlade, naj to nujno storijo," je dejal. Poudaril je tudi, da je konec dobe fosilnih goriv neizogiben.
"Upal sem na bolj ambiciozen rezultat tako glede financ kot blažitve podnebnih sprememb, da bi se spopadli z velikim izzivom. Doseženi dogovor zagotavlja osnovo, na kateri lahko gradimo," je ocenil generalni direktor ZN.
Opozoril je tudi, da je treba denar državam v razvoju nujno poslati, ker so mnoge od njih močno zadolžene, saj so jih prizadele katastrofe.
Konec fosilnih goriv je neizogiben
Guterres je znova opozoril na stopnjevanje podnebne krize, pri čemer je navedel rekordne temperature in podnebne katastrofe v letošnjem letu z naraščajočimi izpusti.
Poudaril je, da je konec dobe fosilnih goriv neizogiben, pri tem pa izpostavil pomembnost novih nacionalnih načrtov, ki jih morajo države pripraviti do februarja, pospešiti prehod in zagotoviti, da bo pravičen.
"Ni časa za zmagovalne kroge"
Vodja programa ZN za podnebje Simon Stiell pa je ocenil, da "ni časa za zmagovalne kroge", potem ko so se države na COP29 v Azerbajdžanu dogovorile o novem finančnem dogovoru, ki je bil dosežen v ostrih pogajanji.
"Nobena država ni dobila vsega, kar je želela. Baku zapuščamo z goro dela, ki ga še moramo opraviti. Zato ni časa za zmagovalne kroge," je še dejal.
Kumer: EU je dala zelo jasen signal, da je enotna
Ključno je, da je bil na podnebni konferenci dogovor sprejet, svet je ponovno dokazal, da se je sposoben dogovoriti za skupno dobro, je v odzivu na sprejete zaključke povedal minister za okolje Bojan Kumer.
"Nov cilj, ki bo z letom 2025 nasledil trenutni cilj, je kar trikratno povečanje dosedanjih sredstev. Na podlagi tega bodo bogate države, med katere spada tudi Slovenija, državam v razvoju vsako leto od 2025 do 2035 zagotavljale najmanj 300 milijard ameriških dolarjev pomoči za podnebne ukrepe," je dogovor v izjavi za medije povzel minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Finančni dogovor po njegovih besedah predstavlja začetek, predstavlja tudi realno osnovo in predvsem ravnotežje med željami in možnostmi držav in predvsem novo realnostjo, torej novimi geopolitičnimi razmerami v svetu. "Zelo dobra in pomembna dikcija je tudi varovalka za leto 2030, ki predvideva pregled in oceno, če so sredstva dovolj velika za doseganje končnega cilja," je dejal minister.
Dejal je, da si bodo prizadevali tudi za cilj, ki bo podpiral tiste, ki to najbolj potrebujejo, torej najbolj ranljive. "Vsekakor je pa pomembno tudi to, da dogovor spodbuja tudi ostale države v razvoju, ki so zmožne, da prispevajo. In tudi obenem spodbuja vse akterje k sodelovanju za omogočanje povečevanja financiranja za države v razvoju za podnebne ukrepe iz vseh javnih in zasebnih virov do višine 1300 milijard ameriških dolarjev do leta 2035," je izpostavil minister.
Poudaril je, da je bil COP29 predvsem finančni COP, kar se je na koncu tudi pokazalo in se vidi tudi iz sprejetih dokumentov. "Vendar pa ne smemo pozabiti blaženja, torej zmanjševanja toplogrednih plinov, povečevanja podnebne odpornosti, trajnosti sistemov. Čeprav ni vse, kar smo si želeli v tekstu glede blaženja, smo na dobri poti do COP30 naslednje leto, kjer bodo države predložile nove nacionalne podnebne cilje," je ocenil minister.
Potrjene so bile tudi usmeritve za prihodnje globalne dialoge in dogodke v okviru delovnega programa za blaženje. Ta zajema določila glede enakosti spolov in podnebja, kar bo po ministrovih besedah omogočalo ohranjati in še naprej razvijati politike na področju človekovih pravic. "Žal pa v precej drugih tekstih nismo uspeli z našimi prizadevanji, da se tudi v njih vključi jezik glede človekovih pravic in enakosti spolov," je izpostavil minister.
"EU je dala zelo jasen signal, da je enotna in da bo še naprej vodila globalna prizadevanja za dvig globalne podnebne ambicije in kot največji globalni donator podnebnih financ prispevala še naprej svoj pravičen delež," je dejal.
Izpostavil je tudi pomen multilaterizma in dejal: "Ključno je, da je bil sprejet dogovor. Svet je ponovno dokazal, da se je sposoben dogovoriti za skupno dobro. Vsekakor veliko bolje, da je bil takšen dogovor sprejet, kot pa da ne bi bil, ker bi sledila leta, ki bi bila izgubljena, in bi bilo še težje kasneje doseči dogovor."
Kobilšek: Šlo je za iskanje enega zelo delikatnega ravnotežja
Glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek je v izjavi za medije spomnila, da se je letošnja podnebna konferenca zaključila z zamudo dneva in pol ter po zelo zahtevnih in dolgih pogajanjih.
"Pomembno je predvsem, da bodo pri tem, kot že do sedaj, prispevale razvite države, obenem pa so k prispevku vabljene tudi ostale. Pri tem imamo seveda v mislih predvsem tiste, ki so ekonomsko zmožne tega prispevka. Na drugi strani je poudarek na prejemnicah oz. tistih državah, ki ta sredstva najbolj potrebujejo, oz. najbolj ranljivih," je bila jasna.
Glede samih pogajanj je povedala, da je "šlo za iskanje enega zelo delikatnega ravnotežja". "Obenem smo si s strani EU ves čas prizadevali, da bi dejansko dobili tudi nek dogovor, ki bi bil korak dalje od potrditve globalnega pregleda stanja v Dubaju oz. zavez glede blaženja podnebnih sprememb oziroma zmanjševanja emisij toplogrednih plinov," je povedala.
Po njenih besedah odločitev o zadnjem na koncu ni bila sprejeta, se bodo pa pogovori o tem nadaljevali v prihodnjem letu. So pa medtem s področja blaženja potrdili odločitev, ki predvideva nadaljnjo organizacijo dialoga na to temo, kar pozdravljajo.
"Vseeno bi poudarila, da v tem primeru ne gre za občuten napredek na tem področju, kar je seveda do neke mere zaskrbljujoče. Mislim pa, da države pri tem že nekako razmišljamo v smeri naslednje podnebne konference v Braziliji, ki bo ključna predvsem z vidika priprave novih podnebnih ciljev oz. novih nacionalno določenih prispevkov držav pogodbenic konvencije in pariškega sporazuma," je razložila.
Glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek in minister za okolje Bojan Kumer.
Pomemben korak naprej na področju prilagajanja podnebnim spremembam
Pomemben korak naprej je bil po njeni oceni storjen na področju prilagajanja na podnebne spremembe, ki postaja vedno bolj pomembno. "Države pariškega sporazuma imamo v bistvu dogovorjen nekakšen globalni cilj za prilagajanje, znotraj katerega so identificirani določeni sektorski cilji. Letošnji dogovor pa gre naprej v povezavi z razvojem indikatorjev spremljanja tega cilja," je dejala.
COP29 je po besedah Kobilšek postregel tudi z "zelo pomembnih dogovorom glede pravil o členu 6 pariškega sporazuma". Ta predvideva t.i. tržne mehanizme oziroma mehanizme sodelovanja držav. "Tukaj gre predvsem za povezovanje raznih sistemov trgovanj, kot ga imamo na primer v EU (sistem ETS), oziroma projektov, kjer v bistvu države investirajo v države v razvoju z določenimi projekti, ki prispevajo k blaženju oziroma prilagajanju podnebnim sprememb," je pojasnila in dodala, da so bila pravila v nastajanju več let.
Med sprejetimi odločitvami je izpostavila še dogovor glede enakosti spolov v povezavi z nadaljevanjem t.i. delovnega programa na tem področju. Kot je dejala, gre še za "en pomemben korak naprej na tem področju". Hkrati pa izrazila obžalovanje, da ni več poudarka na človekovih pravicah in enakosti spolov tudi v drugih odločitvah COP29.
