Na COP29 potrdili 300 milijard dolarjev pomoči za države v razvoju

Nadaljevanje nočne plenarne seje se je začelo ob pol enih zjutraj po lokalnem času, do dokončne potrditve dogovorov v zgodnjih jutranjih urah pa je predsedujoči COP29 Muhtar Babajev sejo večkrat prekinil. Na vidno utrujenih obrazih delegatov, ki so med plenarnim zasedanjem še vedno popravljali zadnje besedilo, je bilo ob tem mogoče zaznati izraze zmedenosti.

Po dolgih podaljških in številnih zapletih so delegati v Bakuju po več kot 30 urah od uradnega konca letošnje konference potrdili končni dogovor o novem cilju finančne pomoči za države v razvoju.

Izpogajali 300 milijard

Potrjeni dokumenti zaključnega besedila med drugim vsebujejo poziv vsem akterjem, da sodelujejo pri izpolnitvi širšega finančnega cilja v višini 300 milijard dolarjev do leta 2035, ki bi vključeval financiranje iz različnih javnih in zasebnih virov. Čeprav ne širi kroga držav donatork, za kar so se zavzemale bogate države z državami EU na čelu, pa večja gospodarstva v vzponu, kot so denimo Kitajska, Singapur, Južna Koreja in zalivske države, spodbuja k temu, da same in na prostovoljni bazi prispevajo k uresničitvi cilja.

Končni dokument o finančnem cilju večkrat omenja tudi najranljivejše države, vključno z "obravnavo ukrepov za povečanje financiranja" za njih, hkrati pa vsebuje tudi določilo, da je treba financiranje zagotoviti skupaj s "pomembnim in ambicioznim" zmanjšanjem emisij in ukrepi prilagajanja.

V petek objavljeni osnutki zaključnih dokumentov so vsebovali zavezo o 250 milijardah dolarjev finančne pomoči na leto, kar je sprožilo niz razočaranih odzivov predvsem držav v razvoju. Pogajalski skupini majhnih otoških in najmanj razvitih držav, ki sta se počutili odrinjeni iz pogajalskega procesa, pa sta s postopkovnim predlogom čez dan zahtevali tudi prekinitev pogajanj. Na trenutke se je zdelo, da so podnebni pogovori na robu propada.

Novice Podnebna konferenca: glavne sporne točke pogajanj še vedno nerešene

Aplavzu le sledilo razočaranje

Glede na trenutno zavezo morajo bogate države, ki so najbolj odgovorne za globalno segrevanje, državam v razvoju letno v obdobju 2020–2025 zagotavljati 100 milijard dolarjev finančnih sredstev za financiranje podnebnih sprememb letno. Pogajanja na letošnji podnebni konferenci pa so bila osredotočena na doseg dogovora o določitvi nove zaveze do leta 2035. Države v razvoju so si prizadevale za finančni cilj med 500 in 1.300 milijardami na leto.

Potrditev dogovora so pospremili glasni aplavzi v dvorani, a sta se kmalu zatem oglasila predstavnika delegacij Kube in Indije, ki sta azerbajdžansko predsedstvo obtožila izigravanja procesa sprejemanja odločitev, saj so potrdili dokument, s katerim se vsi niso strinjali. "Znesek, ki je predlagan, je izjemno nizek. To je pičla vsota. Indija nasprotuje sprejetju tega dokumenta," je v zgodnjih jutranjih urah v Bakuju povedala indijska uradnica Leela Nandan.

Solidarnost z Indijo so izrazili tudi pogajalci Bolivije in Nigerije. Kot je poudaril bolivijski pogajalec, potrjeno besedilo o podnebnem financiranju "zagotavlja podnebno nepravičnost ter konsolidira nepravičen sistem", kjer razvite države ne izpolnjujejo svojih obveznosti do svetovnega juga.

Pogajalska skupina afriških držav pa je dejala, da je to za celino premajhen in prepozen podnebni finančni dogovor. "Zelo smo razočarani nad pomanjkanjem napredka pri vprašanjih, ki so kritična za Afriko. Še naprej bomo opozarjali na neustreznost podnebnega financiranja," pa je poudaril kenijski predsednik skupine Ali Mohamed.

Foto: Reuters Evropski komisar: To je začetek nove dobe podnebnega financiranja

V razpravi se je oglasil tudi komisar EU za podnebno ukrepanje Wopke Hoekstra z veliko bolj pozitivnim pogledom na dogovor o finančnem cilju. "Vsi vemo, kako zelo težko je bilo to, pa vendar se nam zdi, da je današnji rezultat pravzaprav izjemno pomemben. Živimo v času resnično zahtevne geopolitike, zato je videti dogovor resnično izjemen," je ocenil in dodal, da bo COP29 ostal v spominu kot "začetek nove dobe podnebnega financiranja".

Nobenega napredka pa države niso dosegle glede krepitve ambicij na področju blaženja podnebnih sprememb oziroma zniževanja izpustov toplogrednih plinov ter na koncu le potrdile že sprejete zaveze iz Dubaja glede prehoda od fosilnih goriv v energetskih sistemih. Pomemben poudarek dokumenta o prilagajanju pa je, da se bo nadaljevalo delo na razvoju indikatorjev za spremljanje globalnega cilja za prilagajanje.

Gutteres: Doseženi dogovor zagotavlja osnovo, na kateri lahko gradimo

Po besedah generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa je treba finančni dogovor, dosežen v zgodnjih jutranjih urah na podnebni konferenci v Bakuju (COP29), spoštovati v celoti. "Pozivam vlade, naj to nujno storijo," je dejal. Poudaril je tudi, da je konec dobe fosilnih goriv neizogiben.

"Upal sem na bolj ambiciozen rezultat tako glede financ kot blažitve podnebnih sprememb, da bi se spopadli z velikim izzivom. Doseženi dogovor zagotavlja osnovo, na kateri lahko gradimo," je ocenil generalni direktor ZN.

Opozoril je tudi, da je treba denar državam v razvoju nujno poslati, ker so mnoge od njih močno zadolžene, saj so jih prizadele katastrofe.

Konec fosilnih goriv je neizogiben

Guterres je znova opozoril na stopnjevanje podnebne krize, pri čemer je navedel rekordne temperature in podnebne katastrofe v letošnjem letu z naraščajočimi izpusti.

Poudaril je, da je konec dobe fosilnih goriv neizogiben, pri tem pa izpostavil pomembnost novih nacionalnih načrtov, ki jih morajo države pripraviti do februarja, pospešiti prehod in zagotoviti, da bo pravičen.

"Ni časa za zmagovalne kroge"

Vodja programa ZN za podnebje Simon Stiell pa je ocenil, da "ni časa za zmagovalne kroge", potem ko so se države na COP29 v Azerbajdžanu dogovorile o novem finančnem dogovoru, ki je bil dosežen v ostrih pogajanji.

"Nobena država ni dobila vsega, kar je želela. Baku zapuščamo z goro dela, ki ga še moramo opraviti. Zato ni časa za zmagovalne kroge," je še dejal.

Novice Podnebna konferenca: Zmeda in novi zapleti