Torek, 18. 11. 2025, 16.11
3 tedne
Morje je mrtvo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,57
Slovenska beseda morje po mnenju nekaterih jezikoslovcev izvira iz praindoevropske besede mori, kar pomeni, mrtva, stoječa voda. Na fotografiji: ženska v Mrtvem morju.
V slovenskem jeziku imamo pogosto zelo zanimive primere, ko sta dve besedi, ki sta na prvi pogled različnega izvora, v bistvu izpeljani iz iste oziroma istopomenske besede. Takšen primer je povezan z britanskim kraljem Karlom III. Slovenska in splošna slovanska beseda kralj, tj. vladar, je izpeljana iz osebnega imena Karel. Podobni primeri so verjetno še Mrtvo morje in carski rez.
Vladarski naslov kralj je najverjetneje povzet po frankovskem vladarju Karlu Velikemu, ki je živel med letoma 748 in 814. Nekateri so prepričani, da so Slovani besedo kralj povzeli že po Karlu Martel (688–741), dedku Karla Velikega in zmagovalca bitke pri Poitiersu leta 732, v kateri je ustavil prodiranje Arabcev v Evropo onkraj Pirenejev.
Svobodni mož, ki med Slovani postane kralj
Ime Karel (Karl) izvira iz germanske besede karilaz, kar pomeni svobodni mož. Angleška in francoska različica tega imena je Charles, španska Carlos. Sorodna je germanska beseda kerl, kar pomeni pameten, pogumen možak, dedec. To besedo smo si iz nemščine izposodili v obliki kerlc.
Slovenska in splošna slovanska beseda kralj (krol v poljščini, korolj ruščini in ukrajinščini ter karolj v beloruščini) izvira iz imena frankovskega vladarja – ali Karla Velikega ali Karla Martela. Od Slovanov so to besedo prevzeli tudi Madžari (kiraly), Litovci (karalius) in Latvijci (karalus).
Mrtva mrtva voda
Podobno kot pri kralju Karlu je morda tudi pri Mrtvem morju. Tudi beseda morje (mare v latinščini, meer v nemščini) je po mnenju nekaterih jezikoslovcev izpeljana iz praindoevropske besede mori, kar pomeni mrtva voda, tj. stoječa voda (jezero ali morje). Za razliko od reke, ki je tekoča, živa voda.
Kot vemo, je Mrtvo morje slano jezero na meji med Izraelom in Jordanijo. Zaradi slanosti v jezeru ne živi noben večji živi organizem, zato je poimenovano Mrtvo morje.
Izrezani rez
Podobno je morda tudi pri besedah carski rez oziroma cesarski rez (lat. sectio ceasarea, nem. kaiserschnitt), saj naj bi obe besedi pomenili isto. Pojem carski rez je v slovenščino verjetno prišel iz srbohrvaščine, saj je slovenska beseda za carja cesar.
Z imenom Caesones ali Caesareus naj bi Rimljani imenovali otroke, ki so bili izrezani iz maternice – torej caesareus (cezar/cesar/car) v bistvu pomeni izrezan. Zato naj bi takšno ime dobil tudi že prej omenjeni Julij Cezar.
Črni Kranjec
Poglejmo še besedo Kranjec (prebivalec dežele Kranjske) in z njo povezan, zdaj že pozabljen, izraz Črni Kranjec oziroma Črni Kranjci. Tako so v 19. stoletju Belokranjci, tj. prebivalci Bele krajine, poimenovali druge prebivalce Kranjske.
Po nekaterih razlagah so se Belokranjci tako poimenovali zaradi svojih tradicionalnih belih oblačil, medtem ko so preostali Kranjci nosili oblačila temne oziroma črne barve – zato Črni Kranjci.
Antično ljudstvo Karnov
Ime Kranjci je izpeljano iz imena mesta Kranj (latinsko Carnium, ki se je izgovarjal kot Karnium). Iz imena Kranj je izpeljano tudi ime Kranjska.
Kranjska je svoje ime dobila po mestu Kranj, ki se je v antiki imenovalo Carnium (izgovorjava Karnium). Najverjetneje je takšno ime dobili po imenu antičnega ljudstva Karnov. Na fotografiji: slika Kranja v prvi polovici 19. stoletja.
Karnium je ime najverjetneje dobil po antičnem ljudstvu Karnov, ki so dali tudi ime pokrajini Karniji na severozahodu današnje Italije. Tudi latinsko ime za Kranjsko – Karniola, kar pomeni Mala Karnija – je najverjetneje povezano s Karni.
Skala, kamen ali črn?
Po najbolj uveljavljeni razlagi je etnično ime Karni izpeljano iz besed kar, kar naj bi pomenilo skala, kamen. Toda pojavila se je alternativna razlaga, da je mogoče izpeljana iz praindoevropske besede krsnó-, kar pomeni črn.
Naslednje stopnje besede so bile morda v keltščini karsno>karnno>karno. V praslovanščini se je praindoevropska beseda krsnó- razvila v besedo kirnas (v današnji slovenščini ima obliko črn).
Če je ta etimologija pravilna, sta tudi obe besedi v imenu Črni Kranjec glede na izvor istopomenski.
Glavna vira:
Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar
Luka Repanšek, Keltska dediščina v toponomiji jugovzhodnega alpskega prostora, Založba ZRC, Ljubljana 2016, str. 182 (razlaga morebitnega izvora etnonima karno- iz praindoevropske besede krsno-)
