Torek, 3. 3. 2026, 13.46
4 dni, 17 ur
Kaj bo z zalogami plina in nafte v Sloveniji? Kumer: To se že dogaja. Han razkril zaloge. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,31
Minister za okolje Bojan Kumer in minister za gospodarstvo Matjaž Han sta v izjavi za javnost komentirala aktualno dogajanje na področju oskrbe s plinom in drugimi energenti ter stanje zalog nafte in naftnih derivatov. "Fizične notranje oskrbe z nafto in zemeljskim plinom evropskega in tudi slovenskega trga za zdaj potekajo nemoteno," je dejal Kumer, a vse je odvisno od stopnjevanja in trajanja vojne na Bližnjem vzhodu. Ministra sta pojasnila tudi, kakšna so razmere na področju zanesljive in cenovno dostopne oskrbe s plinom, okvir regulacije cen nafte in zemeljskega plina ter pomen usklajenega delovanja držav članic Evropske unije pri zagotavljanju energetske varnosti. Han pravi, da razlogov za paniko ni, v videoposnetku pa je podrobneje pojasnil, v katerem primeru bi Slovenija lahko zaloge naftnih derivatov črpala iz blagovnih rezerv.
"S skrbnostjo in tudi zaskrbljenostjo spremljamo konflikt na Bližnjem vzhodu," je uvodoma dejal minister Bojan Kumer. "Seveda pričakujemo določene negativne učinke na evropskih energetskih trgih, ki se že dogajajo. Cene so seveda zanihale navzgor, predvsem cene fosilnih energentov, saj so vsi ti globalni trgi med seboj soodvisni."
Oskrba slovenskega trga nemotena
Fizične notranje oskrbe z nafto in zemeljskim plinom evropskega in tudi slovenskega trga za zdaj potekajo nemoteno, je še poudaril Kumer. "Tudi kratkoročno niso pričakovane nobene motnje, kar je dobra novica, ne vemo pa, kako bo konflikt v prihodnjih tednih eskaliral oziroma kako dolgo bo trajal," je še dejal minister za okolje.
Pri sprotnem prilagajanju cenovnih nihajev ima vlada pri oskrbi z naftnimi derivati zelo veliko mehanizmov v svojih rokah, je še poudaril Kumer. "Prihodnji teden je naslednji 14-dnevni cikel, v katerem se bo cene naftnih derivatov prilagodilo tržnim cenam. Zagotovo pričakujemo, da se bo morala tržna cena za nekaj centov spremeniti navzgor, ampak verjamem, da bomo predvsem pri trošarinski politiki to nevtralizirali."
Han: Vsaj 14 dni ne pričakujemo nobenih izpadov
"Že od začetka nemirov na Bližnjem vzhodu redno spremljamo situacijo," pa je dejal minister za gospodarstvo Matjaž Han. "Lahko jasno zagotovim, da trenutna dobava nafte v Sloveniji poteka še brez motenj in da je dobava zagotovljena za prihodnjih 14 dni."
Na podlagi zakona o državnih blagovnih rezervah Slovenija redno zagotavlja zaloge surove nafte in naftnih derivatov, ki so namenjene nemotenemu zagotavljanju preskrbe z nafto v primeru nastalih motenj, je ob tem še pojasnil Han. "Trenutno je zalog za približno 700 milijonov litrov različnih naftnih derivatov, kar zadošča za približno 103 dni povprečne celotne dnevne porabe vseh porabnikov v Sloveniji."
Ključna Hormuška ožina
Na Bližnjem vzhodu se po sobotnem ameriško-izraelskem napadu na Iran, ki je odgovoril s povračilnimi napadi na Izrael in več držav v Perzijskem zalivu, nadaljujejo spopadi. To vse več težav povzroča tudi v gospodarstvu, saj je promet skozi pomembno Hormuško ožino, ki Perzijski zaliv povezuje z odprtim morjem, praktično onemogočen. Skoznjo potuje okoli 20 odstotkov svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.
Cene nafte so v ponedeljek poskočile za več kot šest odstotkov in bi lahko še narasle. Naftne trgovce skrbijo motnje v dobavi, pa tudi to, da bodo napadi zavrli okrevanje svetovnega gospodarstva in znova sprožili inflacijo. Cene zemeljskega plina v Evropi so se ob začetku borznega trgovanja v ponedeljek prav tako zvišale, in sicer za več kot 20 odstotkov.
Hormuška ožina
Bruselj: Dobave energentov v EU zaradi vojne na Bližnjem vzhodu niso ogrožene
V Bruslju sicer zagotavljajo, da dobave energentov v EU zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu za zdaj niso ogrožene, je v ponedeljek povedala tiskovna predstavnica Evropske komisije Anna-Kaisa Itkonen. "Naša analiza kaže, da ni neposredne skrbi glede varnosti dobav energentov EU," je glede vpliva vojne na Bližnjem vzhodu na dobave energentov v Unijo povedala Itkonen.
Dodala je, da so članice pozvali, naj jim do konca dneva v ponedeljek posredujejo še svoje ocene glede tega, v prihodnjih 48 urah pa bodo sklicali srečanje strokovne skupine, namenjene usklajevanju držav članic in komisije glede dobav nafte. Prav tako so pripravljeni sklicati srečanje skupine za usklajevanje glede dobav plina, če bo treba, je pojasnila tiskovna predstavnica komisije.
Po njenih navedbah so sicer podzemne zmogljivosti za shranjevanje plina v članicah EU okoli 30-odstotno zapolnjene, tako da za zdaj ne načrtujejo nobenih izrednih ukrepov, saj plina ne primanjkuje.
Plinovod
Skok inflacije in podražitev življenjskih potrebščin
Dolgotrajna vojna na Bližnjem vzhodu in trajen padec oskrbe z energenti bi lahko povzročila skok inflacije v območju z evrom in prizadela gospodarsko rast v regiji, pa je danes za časnik Financial Times opozoril glavni ekonomist Evropske centralne banke (ECB) Philip Lane. Dodal je, da bodo posledice odvisne od obsega in trajanja vojne.
Direktor banke Berenberg Holger Schmieding je po poročanju AFP napovedal, da bi lahko trajno zvišanje cen nafte za 15 dolarjev na 159-litrski sod v evroobmočju povzročilo zvišanje cen življenjskih potrebščin za skoraj 0,5 odstotka.
Raziskovalna skupina Capital Economics pa je navedla, da bi trajno zvišanje cen energije lahko prispevalo k inflaciji za približno 0,3 odstotka.
Letna stopnja inflacije v območju evra je februarja dosegla 1,9 odstotka, kar je 0,2 odstotka več kot januarja, je danes v prvi oceni navedel evropski statistični urad Eurostat. Najbolj so se podražile storitve.
