Hrvaški premier Zoran Milanović je slovenskemu premierju Miru Cerarju poslal pismo, v katerem predlaga srečanje. Cerar se srečanja veseli, a poudarja, da so dejanja Hrvaške "obžalovanja vredna".
Hrvaški premier Zoran Milanović je slovenskega premierja Mira Cerarja v pismu obvestil o dejavnostih hrvaške vlade in sabora. Predlagal je tudi srečanje, ki ga je pripravljen organizirati na Hrvaškem ali pa se bo odpravil v Slovenijo.
Milanović: Arbitražni postopek je nepovratno kompromitiran
Hrvaški premier je sicer v pismu poudaril, da je arbitražni postopek nepovratno kompromitiran, Hrvaška pa je prepričana, da postopka ni več mogoče nadaljevati na arbitražnem sodišču ne glede na spremembe v njegovi sestavi. Dodal je, da hrvaške dejavnosti ne morejo biti nepremostljiva ovira za nadaljevanje iskanja rešitve za določanje skupne meje ter da skupna prizadevanja dveh držav pri iskanju novega načina reševanje spornega vprašanja nimajo alternative. Poudaril je tudi pomembnost resničnega partnerstva in zavezništva dveh sosednih držav v Evropski uniji in zvezi Nato.
Za Slovenijo ostaja edina veljavna pravna podlaga arbitražni sporazum
Slovenski premier je v svojem pismu hrvaškemu kolegu sporočil, da so ta hrvaška dejanja "obžalovanja vredna, saj so v nasprotju z arbitražnim sporazumom in zanje ni nikakršne mednarodnopravne podlage". Ob tem je poudaril, da slovenska vlada v celoti zavrača argumente, s katerimi Hrvaška utemeljuje ta dejanja. Arbitražni sporazum je in ostaja edina veljavna pravna podlaga za reševanje vprašanja meje med državama, je dodal.
Cerar upa, da bo Hrvaška ponovno premislila
Cerar pričakuje, da bo v skladu z nedavnimi odločitvami arbitražnega sodišča v kratkem imenovan novi arbiter – po odstopu arbitra Budislava Vukasa, ki ga je imenovala Hrvaška – in da bo sodišče nato kmalu odločalo o nadaljnjem poteku arbitražnega postopka.
"Drži, da sta Slovenija in Hrvaška zaveznici in partnerki v EU in Natu, pri čemer moram pripomniti, da prisluškovalne afere in enostransko odstopanje od dogovorov in ratificiranih mednarodnih pogodb niso v prid temu zavezništvu in partnerstvu," je Milanoviću še sporočil premier Cerar. Tako je izrazil upanje, da bo Hrvaška ponovno razmislila o svojih stališčih glede arbitražnega postopka in uskladila svoje ravnanje z mednarodnim pravom, sprejetimi sporazumi in načeli dobrososedskih odnosov.
Z Milanovićem (neuspešno) želel govoriti že pred enostransko odločitvijo
Premier Cerar se je hrvaškemu predsedniku vlade zahvalil za povabilo na pogovor, na katero se bo z veseljem odzval. Vendar ne zato, da bi – kot v svojem današnjem pismu navaja hrvaški premier – "razpravljala o bodočih skupnih korakih v predložitvi našega bilateralnega problema pred ustrezen mednarodni forum". To smo namreč že storili, je v svojem odgovoru navedel slovenski premier in pojasnil, da je ta forum "arbitražni tribunal, ki nadaljuje delo in je edini forum, ki bo o tem vprašanju sprejel odločitev, pravno zavezujočo za obe strani, v skladu z arbitražnim sporazumom in mednarodnim pravom."
Hrvaškega premierja je Cerar v svojem pismu prav tako spomnil, da je z njim poskušal, žal neuspešno, govoriti, "še preden so državni organi Republike Hrvaške sprejeli vrsto enostranskih odločitev v tej zadevi". Ob tem je hrvaškemu kolegu tudi sporočil, da bo vesel srečanja na Hrvaškem, v Sloveniji ali kje drugje, da mu bo lahko osebno predstavil stališča Republike Slovenije. Predlagal mu je, da se s sestaneta "nemudoma po tem, ko bo arbitražni tribunal odločil o nadaljnjem poteku arbitražnega postopka".
Konec kemije med Pahorjem in Kosorjevo?
Nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor pa se je danes odzvala na včerajšnjo poslanico predsednika Boruta Pahorja. Kritična je bila do tega, da ni niti z besedo omenil težave, ki jo ima Slovenija.
Predsednik Pahor je v četrtek, na predvečer šeste obletnice srečanja v Trakoščanu s takrat hrvaško premierko Jadranko Kosor, objavil videonagovor, ki so ga povzeli tudi številni hrvaški mediji. V njem je med drugim poudaril, da arbitražni sporazum nima alternative in da bi moralo arbitražno sodišče nadaljevati delo, saj je Slovenija s tem, ko je imenovala novega arbitra, opravila svoje delo.
Sprašujem se, kako bi bilo, če bi hrvaška stran storila enako
Kosorjeva se je danes za hrvaški Tportal odzvala na njegov nagovor in dejala, da je bil Pahor v njem nepotrebno dramatičen in oster, hkrati pa ni omenil težave, ki jo ima Slovenija, ta je, da je razlog za neuspeh arbitražnega postopka na slovenski strani.
Kosorjeva, ki je bila sicer zaradi podpisa arbitražnega sporazuma leta 2009 deležna številnih kritik, meni, da nihče ne more izsiljevati Hrvaške in pričakovati, da bo ta šla po razriti poti, čeprav lahko pričakuje, da bo ob tem naletela na mine.
"Glede na to, da je Borut Pahor zdaj predsednik Slovenije, razumem, da zaradi notranjepolitičnih potreb ne omenja dejstva, da so prav oni vzrok za propad arbitraže, čeprav je to velika težava. O tem ni povedal niti besede in sprašujem se, kako bi bilo, če bi hrvaška stran storila enako, kot je Slovenija. Prepričana sem, da bi se odzval zelo ostro, ker ga kot takšnega tudi poznam," je poudarila Kosorjeva.
Kje je kemija?
Pred dnevi pa je Kosorjeva za revijo Globus razkrila nekatere podrobnosti pogovorov s Pahorjem pri sklepanju arbitražnega sporazuma in med drugim dejala tudi, da se je med njima ustvarila kemija, zaradi česar sta lažje rešila težavo meje med državama.
Zadnje izjave kažejo, da kemije ni več.