Torek, 27. 1. 2026, 9.25
1 mesec, 3 tedne
Minnesota v "ognju": Trump skuša umiriti razmere
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,90
V demonstracijah je bil ubit protestnik.
Ameriški predsednik Donald Trump je po še enem uboju protestnika ob demonstracijah zaradi delovanja zveznih agentov v Minnesoti v ponedeljek skušal nekoliko umiriti razgreto ozračje. Po pogovorih z guvernerjem Timom Walzem in županom Minneapolisa Jacobom Freyjem je napovedal odhod dela zveznih agentov in zamenjavo vodje operacij v Minnesoti.
Trump je Walza in Freyja do zdaj ostro napadal in obtoževal, da državnim in lokalnim organom onemogočata sodelovanje z zveznimi agenti. Po ponedeljkovem pogovoru z njima pa je nakazal, da bo nekoliko popustil pri agresivni retoriki in zaostrovanju operacij v Minnesoti, kjer se zlasti v glavnem mestu Minneapolis vrstijo protesti.
Ti se krepijo vse od decembra lani, ko je Trumpova vlada v mesto poslala več tisoč zveznih agentov Službe za priseljevanje in carine (ICE), ki so v začetku meseca tam najprej ubili Renee Good, pred dnevi pa še protestnika Alexa Prettija.
Trump in Walz sta sporočila, da sta imela dober pogovor, pri čemer je guverner Minnesote izpostavil, da je pri predsedniku občutil "jasno spremembo tona".
Trump se je strinjal, da se sedanje stanje ne more nadaljevati
Na poskus umirjanja razmer kaže tudi izjava Freyja, ki je dejal, da se je Trump strinjal, da se sedanje stanje ne more nadaljevati. Ob tem je župan napovedal, da bo del zveznih agentov začel že danes zapuščati Minneapolis, poroča televizija ABC.
Trump je medtem napovedal, da v Minnesoto kmalu prihaja vodja urada za meje – t. i. mejni car Tom Homan, ki bo prevzel vodenje operacij zveznih agentov.
Protesti se krepijo vse od decembra lani.
Zamenjal bo poveljnika mejne patrulje Grega Bovina, ki je bil vodja in glavni obraz agresivnih operacij proti nezakonitim priseljencem v Minnesoti z okrog tri tisoč zveznimi agenti. Pred tem je bil v podobni vlogi v Chicagu, Los Angelesu in drugih mestih, kamor je vlada poslala agente ICE.
Menjava se je zgodila po tem, ko je več članov Trumpove vlade izrazilo razočaranje nad tem, kako sta Bovino in ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem ravnala po smrti Prettija, ob sklicevanju na neimenovane vire navaja CNN.
Bovino je tako Prettija kot Good obtožil, da sta napadla agente ICE, čeprav videoposnetki obeh incidentov kažejo drugače, Noem pa ju je med drugim označila za terorista.
Bovina bodo premestili v Kalifornijo, kjer naj bi se kmalu upokojil, je ob sklicevanju na neimenovane vire v Beli hiši poročala revija The Atlantic. Po navedbah revije bi bil lahko ogrožen tudi položaj ministrice Noem, ki jo bo marca zaslišal senatni odbor za pravosodje.
Trump vendarle ne kaže znakov opuščanja agresivne politike
Kljub nekaterim spremembam in omilitvam pa Trump ne kaže znakov opuščanja širše agresivne politike proti nezakonitim priseljencem ter operacij močno oboroženih in zamaskiranih agentov ICE v mestih, ki jih vodijo demokrati, še navaja CNN.
Demokrati v Washingtonu medtem napovedujejo, da ne bodo več odobrili nobenih proračunskih sredstev za ICE, ki ima pod Trumpovo vlado več denarja kot zvezni preiskovalni urad FBI. Politiko vlade so začeli kritizirati tudi nekateri republikanski kongresniki in guvernerji zveznih držav.
Nekdanji predsednik ZDA Joe Biden je danes obsodil nasilje agentov zvezne vlade v Minnesoti. V objavi na družbenem omrežju X je zapisal, da je to, kar se dogaja, izdaja najbolj temeljnih vrednot ZDA. Biden je zapisal, da ZDA niso država, ki pobija državljane na ulicah. Zahteval je neodvisni preiskavi tako smrti Renee Good v začetku meseca kot Alexa Prettija v soboto. Zahteval je tudi konec operacij zvezne vlade v Minnesoti.
"Prebivalci Minnesote so nas vse spomnili, kaj pomeni biti Američan in dovolj so trpeli zaradi te administracije. Nasilje in teror nimata mesta v ZDA, še posebej, če je naša lastna vlada tista, ki napada ameriške državljane. Nihče ne more uničiti tega, kar Amerika predstavlja in v kar verjame, niti predsednik, če se vsi – vsa Amerika – upremo in izrazimo svoje mnenje. Vemo, kdo smo. Čas je, da to pokažemo svetu," je objavil Biden. Pred Bidnom sta nasilje obsodila nekdanja ameriška predsednika Barack Obama in Bill Clinton.
