Sreda, 29. 12. 2021, 21.49
2 leti, 11 mesecev
Ministrica toži novinarja, ki bi jo rad obesil zaradi cepljenja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
82
Današnja objava v slovenski skupini na družbenem omrežju Telegram je zelo podobna tvitu luksemburškega novinarja, v katerem je govoril o obešanju tamkajšnje ministrice za pravosodje. Razlika je v tem, da se uporabnik Telegrama skriva za vzdevkom, luksemburški novinar pa se je pod posredno grožnjo ministrici podpisal s svojim imenom in priimkom.
V eni od slovenskih skupnosti nasprotnikov epidemioloških ukrepov, natančneje skupini gibanja Resni.ca v komunikacijski aplikaciji Telegram, se je pojavila neposredna grožnja s smrtjo vsem izvajalcem oziroma organizatorjem cepljenja proti bolezni covid-19. Avtor komentarja bi jih najraje kar obesil. Zaradi zelo podobne objave, ki pa ni bila zapisana pod psevdonimom, je Sam Tanson, luksemburška ministrica za pravosodje in kulturo, ta teden napovedala tožbo zoper verjetno najglasnejšega nasprotnika epidemioloških ukrepov v Luksemburgu. Novinar in organizator protestov proti cepljenju Jean-Marie Jacoby je na božični dan na družbenem omrežju Twitter namreč zapisal, da bi v nekih drugih časih Tansonovo in tudi luksemburškega premierja Xavierja Bettela doletela smrt z obešanjem.
"Smrt z obešanjem bi bila sankcija, ki bi jo ameriško vojaško sodišče leta 1947 na sojenju v Nürnbergu izreklo Samsonovi in Bettelu, ki hočeta ljudi prisiliti v sodelovanje v tretji fazi kliničnih testov ... Ups," je bila objava na Twitterju, ki jo je na božični dan objavil Jean-Marie Jacoby.
Mort par pendaison aurait été la sanction des juges militaires américains à Nuremberg en 1947 pour Bettel et Tanson si vraiment ils veulent forcer les gens à participer à un essai médical en 3e phase clinique . . . ups. #DictatureSanitaire
— Jean-Marie Jacoby (@J_M_Jacoby) December 25, 2021
Gre za novinarja, ki je povezan z luksemburško komunistično partijo (tudi samega sebe označuje za komunista), in enega od glavnih organizatorjev proticepilskih protestov v Luksemburgu. Med drugim je bil eden od odgovornih za nasilen spopad protestnikov s policijo, ta se je v glavnem mestu Luksemburga odvil 4. decembra. Takrat so se protestniki zbrali tudi pred domovanjem luksemburškega premierja Xavierja Bettela in poškodovali njegov osebni avtomobil.
Jacoby ukrepe proti širjenju bolezni covid-19 vztrajno primerja z ravnanjem nacistične Nemčije v obdobju druge svetovne vojne, pozive oblasti k spoštovanju ukrepov in k cepljenju pa z genocidom Judov. Večkrat je tudi izrazil prepričanje, da je pandemija bolezni covid-19 zarota svetovnih razsežnosti.
Luksemburška ministrica Sam Tanson, ki je tarča grozilne objave novinarja Jacobyja.
Zaradi zgornje objave je novinarja luksemburškemu državnemu tožilstvu prijavila tamkajšnja ministrica za pravosodje in kulturo Sam Tanson, to Jacoby v objavi na Twitterju omenja neposredno oziroma namiguje, da bi jo morali zaradi podpore obveznemu cepljenju usmrtiti.
Cepljenje proti bolezni covid-19 v Luksemburgu sicer ni obvezno, pogovori vlade in strokovnjakov o tem, ali je to smiselno, naj bi še potekali. O objavi na Twitterju je luksemburško državno tožilstvo obvestil tudi predsednik vlade Xavier Bettel.
Nasprotniki cepljenja proti bolezni covid-19 se v svojih argumentih zelo pogosto sklicujejo na tako imenovane Nürnberške procese in predvsem na nürnberški kodeks, ki je bil sprejet leta 1947 po koncu sojenja nacističnim zdravnikom. Srž nürnberškega kodeksa je, da se smejo medicinski poskusi na ljudeh oziroma preizkusi novih zdravil izvajati le z njihovim izrecnim privoljenjem - sodelujoči v testih morajo biti prostovoljci. Nasprotniki cepljenja proti bolezni covid-19 trdijo, da cepljenje krši nürnberški kodeks, saj po njihovem mnenju še ni dovolj preizkušeno za splošno uporabo, ves svet pa torej neprostovoljno sodeluje v znanstvenem preizkusu. Toda dosedanja cepiva proti bolezni covid-19 so uporabna dovoljenja dobila prav zaradi znanstvenih študij, v katerih je sodelovalo na desettisoče prostovoljcev in so torej povsem ustrezale merilom nürnberškega kodeksa.
Napovedali, da je samo še vprašanje časa, kdaj bodo posegli po orožju
Pozivi k nasilju nad izvajalci in organizatorji cepljenja, osebjem na covidnih oddelkih bolnišnic in na sploh zdravniki, politiki in tudi novinarji se že nekaj časa tudi v Sloveniji pojavljajo na družbenih omrežjih. Med njimi pa s tega vidika prednjači komunikacijska aplikacija Telegram, saj v nasprotju s Facebookom zagotavlja precejšnjo mero anonimnosti.
Grožnje so v nekaterih skupnostih na Telegramu, ki so javno dostopne oziroma se jim je mogoče pridružiti s povabilom katerega od članov, tako rekoč stalnica. Današnji poziv v skupini gibanja Resni.ca k "obešanju vseh, ki so naredili škodo ljudem" – šlo je za odziv na zapis o obveznem cepljenju starejših od 50 let – je samo vrh ledene gore.
Pred časom smo tako razkrili vsebino ene od bolj ekstremnih slovenskih skupnosti na Telegramu, katere člani niso le izkazovali rasističnih vzgibov in verjeli, da je Zemlja ploščata, temveč so tudi odkrito pozivali k pobijanju ne le organizatorjev in izvajalcev cepljenja, temveč tudi sodržavljanov, ki so ukrepe spoštovali oziroma so se cepili.
V skupini je bilo med drugim mogoče zaslediti pozive k umorom tako koalicijskih kot opozicijskih politikov oziroma pozive h grozilnim obiskom politikov na njihovih domovih, željo po fizičnem obračunavanju z ministrom za zdravje, direktorjem NIJZ, posameznimi zdravniki, ki sodelujejo pri pripravi epidemioloških ukrepov oziroma pri izvedbi cepljenja proti bolezni covid-19, in tudi z novinarji, pozive k strelskim oziroma celo samomorilskim pohodom v javnosti, katerih tarče bi bili tako imenovani "odločevalci", namigovanje o obstoju oboroženih skrivnih skupin, ki se pripravljajo na začetek nasilja v državi, pozive k uničevanju oziroma požiganju cepilnih centrov in centrov za testiranje, poizvedovanje o nakupu polavtomatskega orožja in opisovanje sodržavljanov, ki so se cepili, kot podljudi.
S policije so za Siol.net sporočili, da so bili o konkretnih primerih groženj na Telegramu obveščeni in da so preverjali, ali so bili podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti.
"Na splošno vam lahko odgovorimo, da policija spremlja trenutna dogajanja na spletu, vendar samo prek javno dostopnih virov. V primeru suma kaznivega dejanja pa policija zadeve preiskuje v skladu z zakonskimi pooblastili in o tem obvešča pristojno državno tožilstvo," so še pojasnili.
Preberite tudi:
82