Med Evropejci v ZDA največ lobirajo Nemci in Srbi, Slovenci pa nič

Glede na javno objavljene podatke so tuje vlade lani za navezavo in razvoj stikov z ameriškimi kongresniki, zveznimi agencijami in celo ameriškimi mediji namenile več deset milijonov dolarjev, piše časnik Washington Post, ki se sklicuje na podatke neprofitne organizacije Sunlight Foundation.

Arabci lobirajo največ Združeni arabski emirati (ZAE), ki so na tej lestvici prvi, so tako lani zapravili 10,4 milijona evrov, da bi vplivali na ameriško javno mnenje. Pri tem gre med drugim tudi za navezovanje stikov z ameriškimi komentatorji in poročevalci – z njimi so razpravljali o "prepovedanem finančnem sodelovanju".

Te razprave so se osredotočile na financiranje terorizma in sankcije proti Iranu, torej na dve zadevi, zaradi katerih je lani ZAE obiskal namestnik ameriškega finančnega ministra David Cohen.

Preprečitev lobiranja nacistične Nemčije Predpisi glede lobiranja so za tujce bolj strogi kot za domačine. Tuje države morajo tako razkriti, s kom so navezale stik, kdaj in zakaj. Na primer: ZAE so stik z Jennifer Rubin, konservativno blogerko Washington Posta, navezali lani decembra, tema navezave stika pa so bila prej omenjena "prepovedana finančna sodelovanja".

Tako stroga zakonodaja je bila sprejeta že davnega leta 1938, in sicer zato, da bi nacistični Nemčiji preprečili lobiranje v ZDA. In zakaj te predpisi veljajo tudi za novinarje? Ameriška oblast se je bala, da nacistična Nemčija plačuje t. i. spin doktorje, da bi ti med ameriškimi novinarji širili različne lažne informacije.

Podatki ne vključujejo diplomatskih stikov Tuje države morajo podatke o lobiranju posredovati ameriškemu pravosodnemu ministrstvu. Ti zbrani podatki pa ne vključujejo diplomatskih stikov, ki jih navezujejo člani tujih veleposlaništev.

Večinoma največ denarja za najete piarovce dajejo države, ki nimajo dobro uveljavljenih diplomatskih stikov, zaradi posameznih zadev pa včasih lobirajo tudi države, ki imajo sicer trdne diplomatske vezi z ZDA.

Nemci lobirajo zaradi zapiranja ameriških vojaških oporišč Kanadčani so tako lani lobirali za krepitev poslovnega sodelovanja, Mehičane so želeli vplivati na zakonodajo, povezano s pravicami tujih zapornikov v ameriških zaporih, Nemci pa so lobirali med kongresniki glede ameriških vojnih oporišč v Nemčiji, ki jih želijo Američani zapreti.

Nekatere velike države, kot sta Velika Britanija in Francija, niso na tem seznamu. Tudi Izrael, ki lahko močno vpliva na ameriško politiko že prek lobističnih organizacij ameriških Judov, je lani za lobiranje zapravil skromnih 913 evrov. Na drugi strani je ameriški proizraelski lobi Odbor za ameriško-izraelske zadeve lani zapravil 2,2 milijona evrov.

Slovenije ni na lestvici Slovenije na tej lestvici, na kateri je 84 držav oziroma delov držav (Republika srbska, Katalonija, nepriznana Turška republika Severni Ciper, Tibet …), ni. So pa vse naše sosede, razen Avstrije.

Med Evropejci so za Nemci največ za lobiranje namenili v Republiki srbski (del Bosne in Hercegovine), in sicer 1,75 milijona evrov, teme lobiranja so bile povezane s trgovskim sodelovanjem in naložbami. Top 10 držav oziroma delov držav, ki so lani zapravile največ denarja za vpliv v ZDA:

1. Združeni arabski emirati: 10,4 milijona evrov

2. Nemčija: 8,8 milijona evrov

3. Kanada: 8,2 milijona evrov

4. Savdska Arabija: 8,1 milijona evrov

5. Mehika: 4,5 milijona evrov

6. Maroko: 2,9 milijona evrov

7. Južna Koreja: 2,8 milijona evrov

8. Republika srbska (del BiH): 1,75 milijona evrov

9. Gruzija: 1,7 milijona evrov

10. Azerbajdžan: 1,7 milijona evrov ---- Madžarska: 65.700 evrov

Hrvaška: 13.140 evrov

Italija: 4.996 evrov