SiolNET. Novice Svet
2,07

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Ljudje nismo narejeni za frčanje po vesolju"

2,07

termometer

vesolje raketa
Foto: Thinkstock

Mineva 50 let od smrti prvega človeka, ki je poletel v vesolje. Jurij Gagarin je leta 1961 z vesoljsko ladjo Vostok 1 prvi občutil breztežnost in obkrožil Zemljo. "Takrat je bilo pomembno le to, da pošljemo v vesolje človeka, danes pa smo spoznali, kaj so prednosti vesolja, torej zakaj leteti v vesolje," razlaga astrofizik Andrej Čadež.

Gagarin je bil ruski častnik, vojaški pilot in kozmonavt. 12. aprila 1961 je uradno kot prvi človek poletel okoli Zemlje, let pa je trajal eno uro in 48 minut. Dan ruske zmage v vesoljski tekmi z ZDA je sovjetsko vodstvo takrat razglasilo za dan ruskih kozmonavtov. 

Čeprav Jurij Gagarin velja za prvega človeka v vesoljskem prostoru, obstaja teorija zarote, ki pravi, da naj bi Rusi že pred njim izstrelili dva človeka, ki pa naj bi umrla. Zaradi strahu pred slabo lučjo njihovega vesoljskega programa v javnosti, naj bi Sovjetska vlada to poskušala prikriti.

Del 12-letne vesoljske tekme

"Prvi poleti v vesolje so bili zgolj produkt hladne vojne. Ne pozabimo, da je ameriški polet na Luno v ključnih letih državo stal približno štiri odstotke ameriškega BDP, medtem ko je danes proračun za Naso manj kot pol odstotka," pojasnjuje kozmolog Anže Slosar. Po njegovem mnenju je današnja številka glede na težave zahodnega sveta približno pravšnja.

Gagarinov polet okoli Zemlje je bil takrat velika prednost v vesoljski tekmi med Sovjetsko zvezo in ZDA. Vesoljske tekme so vključevale, kdo bo prvi prišel v vesolje in kasneje kdo bo prvi pristal na Luni. Začetek tekme predstavlja izstrelitev sovjetskega umetnega satelita Sputnik 1, ki so ga izstrelili leta 1957, konec pa leta 1969, ko so ZDA z Apollo 11 na Luno poslale prvega človeka.

Američan Neil Armstrong je 20. julija 1969 postal prvi človek, ki je stopil na Luno. Američan Neil Armstrong je 20. julija 1969 postal prvi človek, ki je stopil na Luno. Foto: Reuters

"Leteli so z žepnimi kalkulatorji"

Takrat, ko je Gagarin letel, računalnikov praktično ni bilo. "Lahko bi rekli, da so leteli skoraj z žepnimi kalkulatorji," pravi astrofizik Andrej Čadež. Razlaga, da je bil razvoj računalništva tisti, ki je omogočil, da je vesoljska tehnologija postala nekaj čisto drugačnega.

"Ko je Gagarin letel okrog Zemlje, je bila navigacija zelo preprosta, saj je ves čas vedel, kam mora priti, in je pot vodil praktično na roko, seveda s predhodnimi izračuni, ki niso bili preprosti, še posebej, kako mora pristati," pojasnjuje Čadež. Danes pa tehnologija omogoča večjo fleksibilnost, sledenje sondam. "Razvila se je tudi tehnologija detekcij, ki omogoča, da v vesolju opazujemo ogromno stvari, ki se jih prej ni dalo," dodaja.

Slosar razlaga, da je poslati človeka iz mesa v vesolje predvsem inženirski in tehnični uspeh. "V času, ko smo ljudi redno pošiljali v vesolje, je bil politični vidik nedvomno pomembnejši od znanstvenega. Danes vesolje raziskujemo predvsem s pomočjo satelitov in velikih teleskopov, pri čemer nam najbolj pomaga splošen razvoj tehnologije: novi senzorji, hitre telekomunikacije in računalniki," pojasnjuje kozmolog. 

Naše razumevanje vesolja se je po njegovih besedah od prvih poletov v vesolje izjemno razvilo, čeprav je v orbiti bistveno manj ljudi. "Preprosto nismo narejeni za frčanje po vesolju," dodaja.

Danes se sprašujemo, kaj lahko človek počne v vesolju

"V moji stroki, astronomiji, je vesolje zelo imenitno in pomembno, saj tam nimamo nad sabo atmosfere, in lahko zato zvezde opazujemo ne samo pri vidni svetlobi, ampak v vseh drugih različnih valovnih dolžinah," razlaga astrofizik Čadež. Tako pride do veliko čistejšega signala, kakor tistega, ki pride do Zemlje.

Napredek je omogočil, da lahko "plujemo" po vesolju. Napredek je omogočil, da lahko "plujemo" po vesolju. Foto: Thinkstock

"To je ena strahovita prednost, imamo pa seveda še cel kup sond, ki so poletele proti planetom, so raziskale praktično vse planete našega osončja, kar je ogromen napredek, ki je bil omogočen zaradi računalnikov," pravi Čadež. Po njegovih besedah so ti omogočili, da lahko "plujemo" po vesolju.

Zakaj je danes več raziskovanja vesolja, a manj govora o njem?

Eden izmed glavnih razlogov za to, da se zdi, da je danes govora o vesolju manj, je po besedah Čadeža zagotovo to, da je bilo včasih zelo atraktivno to, da je človek prišel v vesolje. Ker je bilo to takrat nekaj neverjetnega, je bilo tudi govora o tem več. Danes pa je poudarek na raziskovanju vesolja in tega, kaj se v njem dogaja.

"Mednarodna vesoljska postaja je zelo živa zadeva, kjer vsi sodelujejo," razlaga astrofizik. Tam po njegovih besedah potekajo raziskave, kako se v breztežnem prostoru obnašajo rastline, kako se človek. Potekajo tudi raziskave, kako bi človek lahko potoval dlje v vesolje, in še ogromno drugih. "To so prvi koraki za to, da bomo šli kam daleč. Evropa razmišlja bolj v tem smislu, da bi šli ponovno na Luno, Američani pa se bolj ogrevajo za Mars. Kaj se bo zgodilo, je težko predvideti," dodaja. 

Evropa bi rada ponovno na Luno, Američani pa se bolj ogrevajo za Mars. Evropa bi rada ponovno na Luno, Američani pa se bolj ogrevajo za Mars. Foto: Thinkstock

"V 60. letih so nam za 21. stoletje obljubljali leteče avtomobile in počitnice na Marsu, na koncu pa smo izgubili celo nadzvočna potniška letala in se med celinami prevažamo počasneje kot smo se pred 50 leti," pravi kozmolog Slosar in dodaja, da je videti, da si ljudje navsezadnje le še najbolj želimo socialne potrditve, za kar je dovolj povprečen telefon.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 7
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin