Sreda, 11. 2. 2026, 12.45
1 mesec, 1 teden
Lavrov: Rusija bo v primeru militarizacije Grenlandije odgovorila z vojaško-tehničnimi ukrepi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,81
Sergej Lavrov je dejal, da morajo ZDA, Danska in Grenlandija same rešiti vprašanje glede Grenlandije.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes v govoru pred spodnjim domom ruskega parlamenta napovedal, da bo Rusija v primeru militarizacije Grenlandije in vzpostavitve vojaških zmogljivosti, usmerjenih proti Rusiji, odgovorila tudi z vojaško-tehničnimi ukrepi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zveza Nato je medtem sporočila, da začenja novo misijo za okrepitev varnosti na območju Arktike, imenovano Arktična straža, sodelovanje v njej pa sta že napovedali Danska in Nemčija.
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času med evropskimi zavezniki povzročil zaskrbljenost z napovedmi, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Grenlandijo zaradi domnevne grožnje Kitajske in Rusije ter izkoriščanja naravnih bogastev.
Več evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, je zato na največji arktični otok, sicer avtonomno ozemlje Danske, napotilo manjše kontingente svojih vojakov. Trump in generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte sta se nato ob robu gospodarskega foruma v Davosu dogovorila za okvir pogajanj o Grenlandiji, s katerimi bi si ZDA zagotovile večji vpliv na arktičnem otoku.
Medtem sta Danska in Grenlandija začeli pogovore z ZDA o ozemlju. Ponovno naj bi se pogajali o pogodbi iz leta 1951, ki ureja razporeditev ameriških vojakov na otoku. Danska premierka Mette Frederiksen je dejala, da članice Nata podpirajo stalno prisotnost na Arktiki, vključno z območjem okoli Grenlandije, kot del prizadevanj za okrepitev varnosti. "ZDA, Danska in Grenlandija morajo to rešiti same," je danes glede Grenlandije še dejal Lavrov pred poslanci dume.
Nato začenja novo misijo za okrepitev varnosti na Arktiki
Zveza Nato pa je danes sporočila, da začenja novo misijo za okrepitev varnosti na območju Arktike, imenovano Arktična straža. Misijo zavezništvo izvaja po nedavnih pomislekih ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede varnosti na Arktiki, kar je dolgo izpostavljal tudi kot razlog za to, da bi nadzor nad Grenlandijo prevzele ZDA.
"Arctic Sentry (Arktična straža) poudarja zavezanost Nata k zaščiti svojih članic in ohranjanju stabilnosti v enem od strateško najpomembnejših in okoljsko najbolj zahtevnih območij na svetu," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal ameriški general Alexus Grynkewich, ki poveljuje silam Nata v Evropi.
Novo misijo je Nato naznanil že prejšnji teden, ko je tiskovni predstavnik vrhovnega poveljstva zavezniških sil v Evropi Martin O'Donnell pojasnil, da bodo z njo dodatno okrepili položaj Nata na Arktiki in skrajnem severu. Misija sledi Natovi vojaški vaji Arktična odpornost, v okviru katere sta bila na Grenlandijo napotena tudi dva slovenska častnika. Namen Arktične straže je krepitev varnosti na Arktiki. Prav pomisleke glede varnosti na Arktiki je Trump izpostavljal kot razlog za to, da bi nadzor nad Grenlandijo prevzele ZDA.
Trumpove težnje za prisvojitev Grenlandije so zavezništvo pahnile v eno najresnejših kriz od njegove ustanovitve. Januarja je Trump umaknil grožnje s priključitvijo Grenlandije s silo. Po kasnejšem pogovoru z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem je sporočil tudi, da sta oblikovala okvir za dogovor glede prihodnosti Grenlandije in Arktike.
Rutte: Arktika vse pomembnejša za kolektivno varnost Nata
Rutte je prepričan, da bi države morale krepiti naložbe v obrambo, povečati proizvodnjo in razvijati nove tehnologije, kar bi prispevalo k zagotavljanju kolektivne varnosti.
Da območje Arktike postaja vse pomembnejše za kolektivno varnost zveze Nato, je Rutte povedal na današnji novinarski konferenci v Bruslju in spomnil na misijo Arktična straža. "Arktična straža izkorišča moč zavezništva, saj združuje dejavnosti Nata in zaveznikov na skrajnem severu v enoten globalni operativni pristop k regiji. (...) Z nadaljnjim usklajevanjem v okviru Nata bomo (...) oblikovali bolj usklajen okvir potencialnih izzivov na Arktiki, da bomo lahko hitro in učinkovito odpravili naše morebitne pomanjkljivosti," je povedal Rutte. Dodal je, da bo misija okrepila varnost na območju Arktike.
Generalni sekretar Nata je na novinarski konferenci prav tako predstavil osrednje tematike četrtkovega zasedanja obrambnih ministrov članic zavezništva. Ministri bodo v Bruslju razpravljali zlasti o tem, kako zaveznice načrtujejo nadaljnje višanje izdatkov za obrambo, da bi dosegle cilje, določene na vrhu Nata junija lani v Haagu. Tedaj so se namreč članice zavezništva dogovorile, da bodo do leta 2035 obrambne izdatke zvišale na pet odstotkov BDP.
Rutte je prepričan, da bi države morale krepiti naložbe v obrambo, povečati proizvodnjo in razvijati nove tehnologije, kar bi prispevalo k zagotavljanju kolektivne varnosti. "Jutri bomo razpravljali tudi o naši nadaljnji podpori Ukrajini. Ruski predsednik (Vladimir) Putin skuša zlomiti ukrajinsko ljudstvo v upanju, da bo to oslabilo njihovo odločnost. Toda ukrajinsko ljudstvo je pokazalo, da se ne bo pustilo zlomiti," je povedal Rutte.
Pri tem je opozoril, da Ukrajina sama ne more vzdrževati odpora proti Rusiji ali zagotoviti trajnega in pravičnega miru. Dodal je tudi, da bodo zaveznice še naprej podpirale Ukrajino v boju proti ruski agresiji. Na novinarsko vprašanje o morebitni obnovitvi dialoga s Putinom na evropski ravni, kar je nedavno predlagal francoski predsednik Emmanuel Macron, pa je Rutte dejal, da podpira vse pobude, ki bodo privedle do konca vojne.
Danska in Nemčija napovedali sodelovanje v misiji Arktična straža
Danska in Nemčija sta danes napovedali sodelovanje v okviru nove misije zveze Nato na območju Arktike. Danska je napovedala znaten prispevek k misiji, Nemčija pa namerava sodelovati s štirimi bojnimi letali eurofighter. "Znatno bomo prispevali in ohranili zagon, da se bo Arktika dolgoročno odražala v načrtih in vajah Nata," je dejal danski obrambni minister Troels Lund Poulsen. Dodal je, da bodo podrobnosti podpore v okviru misije Arktična straža določene v sodelovanju z zaveznicami, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius pa je ob robu današnjega srečanja obrambnih ministrov EU v Bruslju napovedal, da bo Nemčija v misiji sprva sodelovala s štirimi letali eurofighter. O morebitni nadaljnji podpori misiji se bodo po njegovih besedah usklajevali z zaveznicami, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Finsko obrambno ministrstvo je medtem pozdravilo pobudo Nata za krepitev varnosti na območju Arktike. "Bistveno je, da ima Nato močno odvračanje in obrambo na Arktiki in da je zmožen odgovoriti zlasti na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija," je še dodalo ministrstvo in hkrati opozorilo na vse večjo vlogo Kitajske v regiji.
Slovenski obrambni minister Borut Sajovic pa je v Bruslju ponovil, da je Grenlandija za zavezništvo pomembno območje. "Dali smo jasno sporočilo, da si želimo mirnega reševanja različnih pogledov," je povedal minister in dodal, da sta se dva pripadnika Slovenske vojske s prvega dela misije že vrnila, če bo potrebno, pa bomo izmenjavo v sodelovanju z zaveznicami ponovili.
