Sobota, 31. 1. 2026, 17.22
1 mesec
Zaupne depeše razkrivajo: Trumpovo vztrajanje pri Grenlandiji pretreslo zaveznike
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,07
Prizadevanja predsednika ZDA Donalda Trumpa, da bi Združene države pridobile Grenlandijo, so močno razburkala mednarodne odnose ter v evropskih prestolnicah sprožila zaskrbljenost, je razvidno iz zaupnih depeš ameriškega zunanjega ministrstva, ki jih je pridobil portal Politico.
Dokumenti razkrivajo frustracije ameriških zaveznikov in tudi preračunljivost nasprotnikov, predvsem Kitajske, ki je v Trumpovih potezah videla priložnost za poglabljanje razkola med Evropo in ZDA.
Medtem ko so Kitajci upali, da bo spor okoli Grenlandije oslabil čezatlantsko zavezništvo, so bile evropske države precej bolj osredotočene na preprečevanje gospodarskih in političnih posledic. Finska diplomacija je denimo poskušala umiriti napetosti, potem ko je Trump zagrozil z uvedbo carin proti evropskim državam, ki so na Grenlandijo poslale vojaške svetovalce.
Finska zunanja ministrica Elina Valtonen je po navedbah ene izmed depeš ameriškim sogovornikom pojasnila, da je šlo za nesporazum in da Finska nima nobenih sovražnih namenov do ZDA. Ob tem je poudarila, da si bo prizadevala storiti vse, da bi preprečila izbruh trgovinske vojne med Evropo in Združenimi državami. "Ne ločujmo se, še posebej ne na grd način," je dejala.
Kitajska med priložnostjo in zaskrbljenostjo
Depeša iz Pekinga nakazuje, da je Kitajska v Trumpovem pritisku na Grenlandijo videla možnost, da izkoristi evropsko omahovanje ter poglobi trenja med Washingtonom in evropskimi prestolnicami.
Hkrati pa so ameriški diplomati opozorili, da se kitajsko vodstvo zaveda tudi tveganj: povečana ameriška vojaška prisotnost na Grenlandiji bi lahko okrepila strateško prednost ZDA na Arktiki in otežila kitajske ambicije v regiji.
Kitajska uradno poudarja, da so njene dejavnosti na Arktiki usmerjene v mir in trajnostni razvoj.
Diplomatski zaplet na Islandiji
Napetosti so se razširile tudi na Islandijo, potem ko je Trumpov kandidat za ameriškega veleposlanika Billy Long v šali namignil, da bi Islandija lahko postala "52. zvezna država" ZDA, po tem, ko bi Grenlandija postala 51.
Islandski visoki uradniki so zahtevali uradno opravičilo, saj so ocenili, da takšni komentarji nimajo mesta v mednarodni politiki. Čeprav ameriška stran ni izdala formalnega opravičila na najvišji ravni, je islandska vlada kasneje sporočila, da je prejela zadovoljivo pojasnilo in zadevo zaključila.
Iskanje kompromisa znotraj Nata
Po več mesecih zaostrene retorike je Trump nedavno omilil grožnje o morebitnem prevzemu Grenlandije s silo in o uvedbi carin proti zaveznikom v Natu. Na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu je skupaj z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem napovedal okvir prihodnjega dogovora.
Ta naj bi ZDA omogočil večjo vojaško prisotnost na Grenlandiji, več nadzora nad obstoječimi bazami ter prednost pri izkoriščanju naravnih virov, pri čemer bi Danska ohranila formalno suverenost nad ozemljem.
Rutte je v zadnjih tednih intenzivno posredoval med Washingtonom in evropskimi voditelji v prizadevanjih, da bi preprečil resnejši razkol znotraj zavezništva.
Kljub temu številni evropski uradniki ostajajo zaskrbljeni. "Nato trenutno najbolj potrebuje enotnost," je dejal eden izmed njih. "Odpiranje vprašanja Grenlandije pa predstavlja veliko napako."
