Petek, 23. 9. 2022, 7.24
1 leto, 7 mesecev
Strašljive fotografije ukrajinskega vojaka, ki spominjajo na grozote druge svetovne vojne #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
169
Mihajlo Dianov po ruskem ujetništvu.
211. dan vojne v Ukrajini. Mihajlo Dianov, glasbenik in ukrajinski vojak, je bil nedavno izpuščen iz ruskega vojnega ujetništva. Zaprt je bil v jeklarni Azovstal v Mariupolu, ki jo je Rusom po dolgih bojih z Ukrajinci uspelo osvojiti in zasesti. Danes pa so po spletu zakrožile njegove fotografije pred ruskim ujetništvom in po njem, objavil jih je ameriški novinar. "Nimam besed. Grozljivo," je na kratko zapisal pod fotografijami.
Mykhailo Dianov, a musician and a Ukrainian soldier recently released in a prisoner exchange.
— Ostap Yarysh (@OstapYarysh) September 23, 2022
First photo — Mykhailo during the siege of Azovstal.
Second photo — Mykhailo after Russian captivity.
I have no words. Terrifying. pic.twitter.com/EaDzGKmc2B
20.56 Države skupine G7 obsodile referendume v Ukrajini
20.25 Predsednik ES pozval k začasni izključitvi Rusije iz Varnostnega sveta ZN
20.04 Strašljive fotografije ukrajinskega vojaka pred ruskim ujetništvom in po njem
19.12 Rusija objavila seznam poklicev, izvzetih iz delne mobilizacije
17.09 Strokovnjaki ZN: Ruski vojaki posiljevali in mučili otroke
15.42 Številne evropske države na sodišču v Strasbourgu podprle Ukrajino
14.46 Množičen beg iz Rusije: na meji s Kazahstanom in Gruzijo dolge kolone vozil
14.33 V Kijevu organizatorjem referendumov o priključitvi k Rusiji grozijo s sodnim pregonom
13.07 Preiskovalci ZN v Ukrajini ugotovili vojne zločine
7.49 Zelenski pozval Ruse, naj se uprejo mobilizaciji
7.00 Ruski zunanji minister povedal svoje in odkorakal iz dvorane
00.30 Na vzhodu Ukrajine začetek referendumov o priključitvi k Rusiji
20.56 Države skupine G7 obsodile referendume v Ukrajini
Voditelji sedmih najrazvitejših držav skupine G7 so obsodili referendume o priključitvi Rusiji, ki so se danes začeli na ozemljih na vzhodu in jugu Ukrajine, ki so v celoti ali delno pod nadzorom ruskih sil. Obžalujejo tudi delno mobilizacijo, ki so jo razglasili v Rusiji. "Nikoli ne bomo priznali teh referendumov, ki se zdijo korak proti ruski priključitvi, in nikoli ne bomo priznali domnevne priključitve, če se zgodi," so v izjavi zapisali voditelj držav skupine, ki združuje Nemčijo, ZDA, Kanado, Francijo, Italijo, Združeno kraljestvo in Japonsko.
Referendumi na območjih pod nadzorom ruskih sil po njihovem prepričanju služijo kot pretveza za spremembo statusa suverenega ukrajinskega ozemlja, ki je žrtev ruske agresije. "Ta dejanja so jasna kršitev listine Združenih narodov in mednarodnega prava," so zapisali. Obenem so voditelji držav tudi obžalovali nadaljnje stopnjevanje konflikta, vključno z delno mobilizacijo ruskih vojakov in "neodgovorno jedrsko retoriko" Rusije.
Voditelji G7 v izjavi, ki jo povzema nemška tiskovna agencija dpa, pozivajo vse države, naj zavrnejo lažne referendume. Izražajo tudi pripravljenost na nove gospodarske sankcije proti posameznikom in skupinam, ki podpirajo nezakonite dejavnosti Rusije. Obenem pa so Ukrajini vnovič obljubili tako vojaško, finančno kot humanitarno podporo, ki jo potrebuje v obrambi svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. "Ob Ukrajini bomo stali, dokler bo potrebno," so zapisali.
20.25 Predsednik ES pozval k začasni izključitvi Rusije iz Varnostnega sveta ZN
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je danes v govoru v Generalni skupščini Združenih narodov pozval k začasni izključitvi Rusije iz Varnostnega sveta ZN. Prav tako je dejal, da bi morala biti uporaba pravice do veta izjema in se zavzel za njeno reformo. "Ko stalna članica Varnostnega sveta sproži neizzvano in neupravičeno vojno, ki jo je obsodila Generalna skupščina, bi morala biti po mojem mnenju nemudoma začasno izključena iz Varnostnega sveta," je povedal v govoru, pri čemer je mislil na rusko invazijo na Ukrajino.
When a permanent member of the United Nations Security Council starts an unprovoked and unjustifiable war, a war condemned by the UN General Assembly, its suspension from the Security Council should be automatic.#UNGA #UNGA77 pic.twitter.com/aJgt7DV5H1
— Charles Michel (@CharlesMichel) September 23, 2022
"Uporaba pravice do veta bi morala biti izjema, vendar je postala, kot smo videli, pravilo. Reforma je potrebna in nujna," je še dodal. Ukinitev ruske pravice do veta za čas trajanja invazije, je sicer večkrat zahteval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Pravico do veta ima vseh pet stalnih članic Varnostnega sveta ZN. Te so Kitajska, ZDA, Francija, Velika Britanija in Rusija. Varnostni svet je najmočnejši organ ZN, saj so njegove resolucije za države članice zavezujoče. V skladu z Ustanovno listino ZN pa je tudi primarno odgovoren za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti.
20.04 Strašljive fotografije ukrajinskega vojaka pred ruskim ujetništvom in po njem
Mihajlo Dianov, glasbenik in ukrajinski vojak, je bil nedavno izpuščen iz ruskega vojnega ujetništva. Zaprt je bil v jeklarni Azovstal v Mariupolu, ki jo je Rusom po dolgih bojih z Ukrajinci uspelo osvojiti in zasesti. Danes pa so po spletu zakrožile njegove fotografije pred ruskim ujetništvom in po njem, objavil jih je ameriški novinar. "Nimam besed. Grozljivo," je na kratko zapisal pod fotografijami.
Pod komentarji so številni zapisali, da jih fotografije ukrajinskega vojaka po ruskem ujetništvu spominjajo na grozodejstva iz koncentracijskih taborišč v drugi svetovni vojni.
Spomnimo, Rusija je nedavno namreč izpustila več vojnih ujetnikov, med njimi tudi Hrvata Vjekoslava Prebega, pri čemer je pomagal tudi savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman, ki je lobiral pri Putinu.
19.12 Rusija objavila seznam poklicev, izvzetih iz delne mobilizacije
Rusko obrambno ministrstvo je danes objavilo seznam poklicev, ki bodo izvzeti iz vpoklica, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin v sredo napovedal delno mobilizacijo. Mobilizaciji se bodo tako izognili zaposleni v državnih medijih, na področju informacijskih tehnologij in številni v finančnem sektorju, danes poroča britanski BBC.
Med izjeme so uvrščeni državljani z univerzitetno izobrazbo, ki delajo v akreditiranih organizacijah na področju informacijskih tehnologij, v državnih medijih in zaposleni v organizacijah, ki zagotavljajo stabilnost nacionalnega plačilnega sistema in infrastrukture finančnega trga ali upravljajo bančno likvidnost in gotovinski promet, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
"Delodajalci morajo sestaviti seznam delavcev, ki izpolnjujejo merila, in ga predložiti generalštabu ruskih oboroženih sil, da bodo služili kot podlaga za izvzetje teh državljanov iz vpoklica v vojsko," so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva. Hkrati so oblasti priznale, da je treba nekatere sektorje izključiti iz morebitne mobilizacije, da bi zagotovili njihovo nemoteno delo.
Mnogi strokovnjaki sicer opozarjajo, da je besedilo odloka o mobilizaciji nejasno, kar bi lahko omogočilo njegovo razširitev, če bi to bilo potrebno. Eden od odstavkov pa je tudi v celoti zaupen. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes dejal, da se ta odstavek nanaša na skupno število Rusov, ki bi jih lahko vpoklicali, česar pa po njegovih besedah ni mogoče razkriti.
Pred tem je neodvisni časnik Nova Gazeta poročal – sklicujoč se na neimenovani vladni vir –, da je bilo v redigiranem delu dovoljeno vpoklicati do milijon ljudi, in ne 300 tisoč, kot so sporočili javnosti.
Napoved delne mobilizacije je v številnih ruskih mestih sprožila proteste, na katerih je bilo po poročanju BBC aretiranih več kot 1.300 ljudi. Po navedbah aktivistov so nekaterim med njimi na policijskih postajah že ukazali, naj se zglasijo za mobilizacijo. Peskov je v odgovoru na novinarsko vprašanje o tem dejal, da to ni v nasprotju z zakonodajo.
17.09 Strokovnjaki ZN: Ruski vojaki posiljevali in mučili otroke
Preiskovalna komisija ZN je preiskala domnevne vojne zločine v Kijevu, Černigovu, Harkovu in Sumiju v Ukrajini, poroča Daily Mail. Ugotovili so, da so ruski vojaki v Ukrajini storili številne vojne zločine: "Pretepali so ukrajinske zapornike, jih 'mirili' s pomočjo električnih šokov, jih silili v goloto ter posiljevali in mučili otroke."
"Ugotovljeno je bilo, da je nedoločeno število ruskih vojakov zagrešilo kazniva dejanja spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola. Žrtve so bile stare med štiri in 82 let, je Svetu za človekove pravice povedal predsednik komisije Erik Mose.
Izrazil pa je tudi zaskrbljenost glede usmrtitev v številnih regijah: "Preiskovalno ekipo je močno presenetilo veliko število usmrtitev na območjih, ki smo jih obiskali. Na truplih so bili vidni znaki usmrtitev, kot so zvezane roke na hrbtu, strelne rane na glavi ali prerezana grla."
15.42 Številne evropske države na sodišču v Strasbourgu podprle Ukrajino
Vlade 23 evropskih držav, tudi Slovenije, so zaprosile za dovoljenje za intervencijo v postopku Ukrajine zoper Rusijo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), so danes sporočili s sodišča. Slovenska vlada je sicer v začetku tedna sprejela sklep o vložitvi intervencije Slovenije v postopku Ukrajine zoper Rusijo pred ESČP.
Primer se nanaša na obtožbe ukrajinske vlade o množičnih in hudih kršitvah človekovih pravic, ki jih je zagrešila Rusija v svojih vojaških operacijah na ozemlju Ukrajine od 24. februarja, so zapisali v sporočilu ESČP, ki ima sedež v Strasbourgu. Ukrajina je 23. junija pred ESČP vložila tožbo zoper Rusko federacijo zaradi množičnih kršitev konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ob vojaški zasedbi ukrajinskega ozemlja.
Za dovoljenje za intervencijo kot tretje udeleženke v postopku so zaprosile vlade Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Estonije, Finske, Francije, Hrvaške, Irske, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Slovaške, Slovenije, Romunije, Španije in Švedske. Pridružila se jim je tudi nevladna organizacija Ženevska akademija za mednarodno humanitarno pravo in človekove pravice.
Sodišče bo njihove prošnje preučilo in o njih pravočasno odločalo, so še navedli v sporočilu. Islandija in Združeno kraljestvo sta ob tem zaprosila za kratko podaljšanje roka za zaprosilo za intervencijo, kar jima je bilo odobreno, so dodali. Vključno z zgoraj omenjenim postopkom Ukrajine proti Rusiji je na ESČP trenutno vloženih pet meddržavnih tožb Ukrajine proti Ruski federaciji.
Slovenska vlada je sklep o vložitvi intervencije Slovenije v postopku Ukrajine zoper Rusijo pred ESČP sprejela v začetku tedna. Slovenija bo v postopku intervenirala na strani Ukrajine, ki trdi in dokazuje, da je Rusija nezakonito zasedla del njenega ozemlja, katerega zasedba še vedno traja. Prav tako zatrjuje, da Rusija še vedno izvaja ciljane, samovoljne in nesorazmerne napade zoper civilno prebivalstvo in njihovo lastnino na celotnem ozemlju Ukrajine, so sporočili iz Urada vlade za komuniciranje (Ukom).
Slovenija, ki je po invaziji Rusije na Ukrajino hitro in odločno stopila na stran Kijeva in obsodila rusko agresijo, bo tako znova izrazila podporo Ukrajini in njenim stališčem, tokrat v postopku zoper Rusijo na ESČP.
14.46 Množičen beg iz Rusije: na meji s Kazahstanom in Gruzijo dolge kolone vozil
Po napovedi delne mobilizacije, ki jo je pred dnevi ukazal ruski predsednik Vladimir Putin, Rusi še vedno množično zapuščajo državo. Večkilometrske kolone vozil so nastale predvsem na mejnih prehodih s Kazahstanom in Gruzijo. Eden izmed potnikov je za Reuters dejal, da so za izhod iz države na meji z Gruzijo čakali več kot 30 ur.
Kazahstanska mejna straža je danes sporočila, da so bile kar štiri od skupno 30 cestnih kontrolnih točk na rusko-kazahstanski meji, ki je druga najdaljša na svetu, posebej obremenjene, poroča Reuters. Številk o prehodih niso navedli, so pa dejali, da so bili številni med tistimi, ki so želeli prečkati mejo, moški, mlajši od 35 let. Kazahstanski vozniki tovornjakov, ki mejo prečkajo dnevno, pa so na spletu objavili videoposnetke, ki prikazujejo dolge kolone vozil, predvsem osebnih avtomobilov.
Na mejnem prehodu Pogodajev na rusko-kazahstanski meji je tako nastala več kot 12-kilometrska kolona vozil.
Podobna situacija je trenutno tudi na mejnem prehodu Tamozhennyy Punkt Kayerak na rusko-kazahstanski meji.
Večkilometrske kolone vozil pa so tudi na mejnem prehodu Kazbegi na rusko-gruzijski meji.
14.33 V Kijevu organizatorjem referendumov o priključitvi k Rusiji grozijo s sodnim pregonom
Iz Kijeva se vrstijo obsodbe referendumov o priključitvi štirih regij na vzhodu in jugu Ukrajine k Rusiji, ki so se začeli danes in naj bi trajali do torka. Ministrstvo, zadolženo za reintegracijo zasedenih ukrajinskih ozemelj, je sporočilo, da bodo vsem organizatorjem teh glasovanj sodili za njihova ravnanja.
Once again about the crucial. Today, there is no legal action called a "referendum" in the occupied territories. There is only –
— Михайло Подоляк (@Podolyak_M) September 23, 2022
1. Propaganda show for z-conscription.
2. The territory of Ukraine that needs an immediate release.
Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodmirja Zelenskega Mihajlo Podoljak, je na Twitterju referendume v regijah Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson označil za propagando za delno vojaško mobilizacijo, ki jo je v sredo ukazal ruski predsednik Vladimir Putin, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Disproportionate mass forced conscription in national republics of 🇷🇺 – Buryatia and Yakutia – is a real ethnic cleansing of local population from the Moscow. Time for RF ethnic groups to remember their national dignity and not send their children to die in someone else's war.
— Михайло Подоляк (@Podolyak_M) September 23, 2022
Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar pa je po navedbah ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform sporočila, da so referendumi nepomembni, saj da ne bodo spremenili načrtov Ukrajine, ki še naprej namerava "osvoboditi začasno okupirana ozemlja". Po njenih navedbah se ljudje na območjih, ki so pod nadzorom ruskih sil, upirajo glasovanju o priključitvi k Rusiji, a dodaja, da so tam tudi kolaboranti, za katere pravi, da jih ukrajinska vlada dobro pozna.
Ministrstvo, zadolženo za reintegracijo zasedenih ukrajinskih ozemelj, je v izjavi za javnost poudarilo, da bodo sodili vsem, ki sodelujejo pri izvedbi "psevdoreferendumov".
Po poročanju ruskih tiskovnih agencij se je danes zjutraj začelo glasovanje v vseh štirih regijah. Iz varnostnih razlogov bo v prvih dneh potekalo v skupnostih in od vrat do vrat, medtem ko bo osebno glasovanje na voliščih potekalo izključno v torek. Za evakuirane iz Ukrajine so volišča danes odprli tudi v več ruskih mestih.
13.07 Preiskovalci ZN v Ukrajini ugotovili vojne zločine
Preiskovalna komisija Združenih narodov je danes sporočila, da je v Ukrajini ugotovila več vojnih zločinov. Med njimi so ruska bombardiranja civilnih območij, številne usmrtitve, mučenje in spolno nasilje, je v Svetu ZN za človekove pravice v Ženevi po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal vodja ekipe preiskovalcev, Norvežan Erik Mose.
"Na podlagi dokazov, ki jih je zbrala komisija, smo ugotovili, da so bili v Ukrajini zagrešeni vojni zločini," je dejal Mose. Število žrtev v ustnem poročilu komisije ni omenjeno. Končno poročilo naj bi komisija objavila marca prihodnje leto.
Preiskava po Mosejevih besedah trenutno poteka v 16 krajih, komisija pa je dobila verodostojne namige o številnih drugih primerih, ki jih bo skušala preiskati.
Med temi je tudi mesto Izjum v regiji Harkov, kjer je ukrajinska vojska po ponovnem prevzemu nadzora odkrila množično grobišče. Regionalni guverner Oleg Sinegubov je danes sporočil, da so iz grobišča izkopali že 436 trupel. "Danes zaključujemo ekshumacijo trupel iz množičnega grobišča v mestu Izjum. Skupaj je bilo izkopanih 436 trupel, večina jih ima znake nasilne smrti, 30 pa znake mučenja," je zapisal na družbenih omrežjih.
7.49 Zelenski pozval Ruse, naj se uprejo mobilizaciji
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Ruse v četrtek pozval, naj se uprejo delni mobilizaciji, ki jo je odredil ruski voditelj Vladimir Putin, njegova odločitev pa je sprožila številne proteste in spodbudila množične odhode iz države. "V teh šestih mesecih vojne je umrlo 55 tisoč ruskih vojakov," je dejal Zelenski v svojem rednem nočnem nagovoru. "Želite več? Ne? Potem protestirajte. Borite se. Bežite. Ali pa se predajte ukrajinski vojski," je pozval.
The first photo - Vnukovo Airport in Moscow. Russian men are fleeing the country after Putin announced mobilization.
— Oleksiy Goncharenko (@GoncharenkoUa) September 22, 2022
Other photos show Ukrainian women and children fleeing the war, saying goodbye to their husbands because they are staying to defend our country.
We are different pic.twitter.com/N19o1dKjKT
Rusom je očital, da so sokrivi za zločine v Ukrajini. "Vi ste že sokrivi za vse te zločine, umore in mučenja Ukrajincev. Ker ste bili tiho. Ker ste tiho," je še dejal ukrajinski predsednik po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. "In zdaj je čas, da izberete. Za moške v Rusiji je to izbira umreti ali živeti, postati invalid ali ohraniti zdravje. Za ženske v Rusiji je izbira, da za vedno izgubijo svoje može, sinove, vnuke ali pa jih še vedno poskušajo zaščititi pred smrtjo, pred vojno, pred eno osebo (Putinom, op. p.)," je nadaljeval.
V nagovoru Ukrajincev je Zelenski dejal, da je delna mobilizacija Rusije znak moči Kijeva. To po njegovem mnenju pomeni, da vojna zdaj za Ruse ne bo več samo televizijski dogodek, ampak bo vstopila v resnično življenje. Po napovedi o vpoklicu v vojsko so iz Rusije poročali, da Rusi množično zapuščajo državo. Poleti v sosednje države, ki Rusom omogočajo brezvizumski vstop, so bili skoraj v celoti zasedeni, cene letalskih vozovnic pa so skokovito narasle.
Na protestih po vsej Rusiji proti delni mobilizaciji je bilo v sredo aretiranih več kot 1.300 ljudi.
7.00 Ruski zunanji minister povedal svoje in odkorakal iz dvorane
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je nagovoril zbrane na zasedanju Varnostnega sveta ZN, nato pa vstal in odšel iz dvorane. V nagovoru je Ukrajino in zahodne zaveznike obtožil poskusa vsiljevanja ideje o "ruski agresiji", v nadaljevanju je spregovoril o zgodovinskem odnosu med Ukrajino in Rusijo ter Ukrajino označil za "totalitarno".
Poteza Lavrova me ne preseneča, je dejal britanski zunanji minister James Cleverly, ki je na zasedanju sveta govoril po nagovoru Lavrova. Poudaril je, da bo Združeno kraljestvo podpiralo Ukrajino vseskozi in dokler bo treba.
00.30 Na vzhodu Ukrajine začetek referendumov o priključitvi k Rusiji
Na ozemljih ukrajinskih regij Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje, ki so v celoti ali delno pod nadzorom ruskih sil, se bodo danes začeli referendumi o priključitvi k Rusiji, ki bodo trajali vse do torka. Referendumi na vzhodu države sicer potekajo v času protiofenzive ukrajinskih sil.
V vseh regijah so bila vzpostavljena volišča, tisti, ki so bili evakuirani, pa bodo lahko glasovali tudi v Rusiji. Osebno glasovanje na voliščih bo potekalo izključno v torek, medtem ko bo preostale dni iz varnostnih razlogov glasovanje organizirano v skupnostih in od vrat do vrat.
V doneški regiji je bilo natisnjenih več kot 1,5 milijona glasovnic. V Zaporožju naj bi bilo volilnih upravičencev več kot 500 tisoč. Osrednja proruska volilna komisija regije Herson pa pričakuje, da se bo glasovanja udeležilo približno 750 tisoč volivcev.
Glasovnice v obeh separatističnih republikah, ki jih Rusija priznava kot neodvisni državi, bodo izključno v ruskem jeziku, v regijah Herson in Zaporožje pa bodo glasovnice natisnjene tudi v ukrajinščini.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v četrtek na posebnem zasedanju Varnostnega sveta ZN obsodil napovedane referendume, češ da je vsaka priključitev ozemlja države, ki si ga priključi druga država, kršitev Ustanovne listine ZN in mednarodnega prava.
Podobnega mnenja je bil tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je dejal, da je Moskva z načrtovanjem referendumov dolila olje na ogenj, referendume pa obsoja tudi Nato.
169